Tiskane izdaje
Rim - Drugi krog lokalnih volitev v Italiji je samo še potrdil trend, ki se je pokazal že v prvem krogu pred dvema tednoma. Severna liga je spet izgubila v vseh sedmih mestih, kjer se je prej prebila v finale. Berlusconijevo Ljudstvo svobode se zdi kot bleda senca nekdanje slave. Komik Grillo pa zbuja nemir.
Gibanje Pet zvezd, ki si ga je omislil Beppe Grillo, komik, satirik, gromki nasprotnik Italije po starem, pa tudi novodobne Evrope s središčem v Bruslju, je vzbudilo nemir, ko je njegov človek zmagal na županskih volitvah v Parmi, mestu z 200.000 prebivalci in (vsaj nekoč) močnim gospodarstvom. Dobilo je še štiri manjša mesta, njegov vzpon pa vzbuja strah med vsemi iz tiste Italije, ki se je ustoličila po drugi vojni. Kaj če se Grillo, ki ga primerjajo z nemško Piratsko stranko, pri tem pa pozabljajo na italijansko anarhično dušo, res zavihti v parlament, ko bodo na vrsti parlamentarne volitve? Kaj če ponovi nekdanje meteorske uspehe Severne lige in Silvia Berlusconija?
Svarilo Cerkve
Najglasneje je na nevarnost opozoril kardinal Angelo Bagnasco, predsednik škofovske konference. Antipolitika grozi, da bo zmlela politiko in vso dosedanjo ureditev, svari Bagnasco. Pravijo, da se boji korenitih sprememb, denimo odprave državnih dajatev za Cerkev in čisto prave obdavčitve. Beppe Grillo se namreč prav nič ne meni za stara, utečena in globoko zasidrana pravila, tudi za pripadnost Evropski uniji ne. Berlusconijev časnik Giornale sicer trdi, da so za Pet zvezd glasovali nekdanji Berlusconijevi volivci.
Veliko več kot Grillo in njegovi na novo skovani politiki je na lokalnih volitvah dobila levosredinska Demokratska stranka, ki pa vendarle sodi k stari ureditvi in se zaradi nje nihče ne vznemirja. Demokrati, skupek nekdanjih komunistov in nekdanjih zmernih demokristjanov, so zlasti na severu pobrali vse, kar so mogli. Severni ligi so vrnili udarce zadnjih let, ko je Bossi s svojo gromko demagogijo privabljal delavce, nekoč volivce levice.
Od Severne lige je ostalo približno toliko kot od berlusconijevcev - skoraj nič. Bagnascov nemir torej ni neutemeljen, italijanska škofovska konferenca je dve desetletji gradila na tesnih stikih z Berlusconijem, kolikor je bilo mogoče tudi z Bossijem, brez katerega Vitez ne bi mogel vladati.
Demokrati, ki mahajo z zastavami in se razglašajo za velike zmagovalce letošnjih lokalnih volitev, pa so jo vendarle dobili po grbi povsod, kjer je med ljudmi nezadovoljstvo s starim in tudi s sedanjimi reformami in varčevanjem posebno izrazito. V Parmi je bil poraz proti Petim zvezdam boleč, v Palermu pa še bolj. Di Pietrov kandidat Leoluca Orlando je pobral dve tretjini glasov v mestu, ki ga je dolgo obvladovala desnica. V velikem finalu je porazil demokratskega kandidata. Desnica, Berlusconijevi ljudje, se ni prebila niti do drugega kroga.
Labodji spev druge republike
Politično ravnotežje v Italiji je porušeno, izračunavajo analitiki. Samo pol leta po padcu Berlusconijeve vlade in po prihodu tehnične vlade Maria Montija ni ostalo skoraj nič od t. i. druge republike, ki je pred dvema desetletjema zrasla na ruševinah mogočne demokrščanske stranke in njenih socialističnih prisklednikov. Oboji so padli zaradi korupcije. Komunisti so se takrat razblinili, ker ni bilo več denarja iz Moskve in ker po padcu berlinskega zidu ni bilo več razloga za obstoj.
Razmere so toliko bolj resne, ker so berlusconijevci, ki so doživeli hud poraz, skupaj z demokrati, ki jim zdaj rastejo krila, glavni steber Montijeve vlade. Med Berlusconijevimi ljudmi je pričakovati razkole, kakršni se v Severni ligi že dogajajo. Med zdaj zmagovitimi demokrati se ponavljajo že nekaj časa.
Izvajati reforme v takih okoliščinah bo Mariu Montiju še teže kot doslej. Njegova vlada mora poskrbeti, da bo pripeljala Italijo do volitev z zdravo pametjo, kakršna koli antipolitika je v anarhično razpoloženi Italiji lahko huda nevarnost, menijo analitiki.
