Moskva - Na dvodnevni obisk v Moskvo bo pripotovala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki bo z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom poskušala uskladiti še zadnje podrobnosti novega sporazuma o omejevanju jedrske oborožitve, o katerem se strokovnjaki iz obeh držav že več kot devet mesecev pogajajo v Ženevi. Po številnih prenagljenih napovedih, da je sporazum tik pred podpisom, naj bi zdaj dejansko usklajevali le še tehnične podrobnosti in prevode. Da gre zares, je mogoče sklepati tudi na podlagi sobotnega telefonskega pogovora med ruskim in ameriškim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in Barackom Obamo, po katerem so v Kremlju izrazili upanje, da bo sporazum podpisan še pred globalnim vrhom o jedrski varnosti, ki bo v Washingtonu od 12 do 13 aprila.
Od naše dopisnice
Začela se je tudi že bitka za to, kje bo podpisan naslednik zgodovinskega sporazuma Start 1, ki sta ga leta 1991 v Moskvi sklenila zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov in takratni ameriški predsednik George Bush in je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Doslej so v zvezi s tem prestižnim dogodkom omenjali predvsem Prago, saj je aprila lani Obama prav tam prvič predstavil svojo pobudo za svet brez jedrskega orožja. Pred dnevi je svoje storitve ponudila še Ukrajina, o čemer se je med nedavnim obiskom v Moskvi pogovarjal novi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, včeraj pa sta se temu posvetila še Lavrov in ukrajinski zunanji minister Konstantin Grišenko. »To se mi zdi izjemno zanimiva zamisel in kot takšno so jo sprejeli tudi Rusi. Če Američani ne bodo proti, potem bo Ukrajina končno postala most med Vzhodom in Zahodom, kar vedno poudarja naš voditelj,« je za Kommersant izjavila predstavnica Janukovičeve administracije Anna German.
Ukrajina svojo »kandidaturo« utemeljuje z dejstvom, da je ena od treh nekdanjih sovjetskih republik, ki so se po razpadu Sovjetske zveze odpovedale jedrskemu orožju. Leta 1992 so Rusija, ZDA, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina podpisali lizbonski protokol k sporazumu Start 1, z njegovim 5. členom pa so Ukrajina, Kazahstan in Belorusija pristopili k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja in tako vstopili v klub držav brez jedrskega orožja. »Ukrajina se je prostovoljno odpovedala jedrskemu arzenalu, ki je bil tretji največji na svetu, zato je nadvse primerna za podpis novega sporazuma. S tem bi poslali jasen signal, da podpiramo Obamovo pobudo o svetu brez jedrskega orožja,« je lobiral prvi ukrajinski zunanji minister Anatolij Zlenko, ki je lizbonski protokol tudi podpisal.
Pogajanja o novem sporazumu o omejevanju jedrske oborožitve so se začela na pobudo Medvedjeva in Obame, ki sta julija lani v Moskvi podpisala okvirni dogovor, ki predvideva prepolovitev števila jedrskih konic na 1500 do 1675, števila nosilcev jedrskega orožja pa na 500 do 1100. Kmalu zatem so se v Ženevi začela pogajanja o novem sporazumu, ki bo nadomestil Start 1, čigar veljavnost se je iztekla 5. decembra lani. Sporazum so hoteli skleniti še pred iztekom starega, a ga zaradi številnih nesoglasij niso, to pa je spravilo v zadrego tako Moskvo kot Washington, ki s tem povezujeta nov zagon v medsebojnih odnosih. »Združene države Amerike so hotele podpisati dogovor kakor hitro je mogoče in tako izboljšati ozračje. Nasprotno so pogajanja odnose le še otežila,« ocenjuje neodvisni ruski obrambni strokovnjak Pavel Felgenhauer.
Največja težava so bili ameriški načrti za postavitev protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem, čemur so se potem odpovedali, za alternativno lokacijo pa izbrali Romunijo in Bolgarijo. Moskva dogovor o omejevanju jedrskega orožja vseskozi povezuje z jedrskim dežnikom in zdaj naj bi jim vendarle uspelo doseči pravno zavezujočo formulacijo, ki bo povezovala obrambno in ofenzivno orožje. Če tega v sporazumu ne bo, ga ruska duma ne bo ratificirala, je včeraj zagrozil predsednik parlamenta Boris Grizlov.
Iz sredine tiskane izdaje Dela