Tiskane izdaje
Washington - »Realnost je takšna; ti ljudje počasi umirajo pred našimi očmi. Kot država moramo nujno ukrepati,« je opozoril Mari Newman, odvetnik iz Denverja, eden od dveh članov ekipe ICRC, ki se te dni mudi v zloglasnem ameriškem priporu za tako imenovane teroristične osumljence Guantanamo na Kubi.
Obisk pod okriljem Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) je bil predviden za prihodnji teden, a so zdravnika in odvetnika v ameriško taborišče poslali prej. Tam enaitrideset ujetnikov že več kot sedem tednov gladovno stavka, tri od njih so zaradi dehidracije že prepeljali v bolnišnico, enajst jih je izgubilo toliko telesne mase, da je bila potrebna infuzija.
Musab al Madvani, eden od 166 ujetnikov, je ICRC povedal, da jim varnostniki odrekajo ustekleničeno pitno vodo, namesto tega morajo piti tisto iz pipe, ki pa ni pitna. Zaradi tega jih ima veliko težave z želodcem in jetri, po pisanju Al Džazire opozarja psihiater Stephen Xenakis. Po njegovih besedah 34-letni Madvani prav tako trpi za posttravmatsko stresno motnjo zaradi mučenja v ameriškem priporu v Afganistanu, stanje pa se mu zaradi razmer v Guantanamu lahko poslabša.
Tiskovni predstavnik v Guantanamu Robert Durand je zanikal navedbe ujetnikov. Dejal je, da imajo na voljo ustekleničeno vodo, da pa je tudi voda iz pipe povsem pitna. Prav tako je zanikal, da bi temperature v nekaterih celicah namerno zniževali. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je ob tem dejal, da predsednik Barack Obama »skrbno spremlja dogajanje« v Guantanamu in da je še vedno zavezan zaprtju zapora.
Ekipa ICRC je po ogledu taborišča in pogovorih z večino ujetnikov dejala, da jih je veliko v zelo slabem zdravstvenem stanju.
Kdaj bo ICRC zaključil oceno stanja, ni znano, sicer pa njihovi zaključki javnosti ne bodo predstavljeni. Menda bodo z njimi seznanili vodstvo zloglasnega taborišča. To je sicer že dvaindevetdeseti obisk ICRC v Guantanamu na Kubi.
Ujetniki so gladovno stavko začeli 6. februarja letos zaradi nezadovoljstva z razmerami v priporu in nereševanjem njihovega položaja. Večina stavkajočih je zaprta že vse od odprtja taborišča leta 2002, čeprav so več kot polovici že odredili izpustitev na prostost ali premestitev.
