Številni dvomi o izpeljavi referenduma

New York – Američane je včeraj bolj kot referendum, ki ga je Bela hiša vnaprej razglasila za nelegalnega in sporočila, da ne bo priznala njegovih rezultatov, zanimalo, kaj se bo zgodilo po objavi rezultatov. Analitiki pričakujejo še več nasilja, saj Kijev ne namerava upoštevati izidov.

Ameriško raziskovalno središče Pew je pred izbruhom nasilja v Odesi pred dobrim tednom izmerilo, da naj bi tudi na vzhodu Ukrajine kar 70 odstotkov ljudi nasprotovalo osamosvojitvi in želelo ostati del matične države. Toda po poročanju Washington Posta so mnogi na voliščih dejali, da so se za glasovanje odločili po odločnejšem posredovanju vlade v Kijevu, ki je povzročilo številne žrtve. Veliko jih je bilo prepričanih, da so glasovi za samostojnost le pot do večje avtonomije znotraj Ukrajine; takšno možnost so dopustili tudi organizatorji referenduma.

Po drugi strani Wasyl Matveychuk iz organizacije Ukrajinski kongresni komite, ki povezuje ukrajinske izseljence v ZDA, dvomi o rezultatih. »Veliko ljudi je iz mest odšlo k sorodnikom na podeželje. Kako bodo šteli njihove glasove? Očitno je vse skupaj le šov,« je prepričan. Volilni registri naj bi bili že brez tega zastareli, zato naj bi po poročanju CNN uporniške komisije, ki nadzorujejo potek referenduma, dopustile, da je bilo za oddajo glasu dovolj pokazati osebni dokument. Hkrati so opazili več ljudi, ki naj bi na istem volišču glasovali dvakrat, prav tako pa naj ne bi bilo varovalk, ki bi preprečevale ponovitev glasovanja na drugih voliščih.

Že brez tega je jasno, da bodo rezultati referenduma sporni in jih bodo resno jemali le redki zunaj upornih enklav. Pri tem ni jasno, kakšen bo odnos Moskve, saj je ruski predsednik Vladimir Putin prejšnji teden presenetil z nenadnim preobratom in proruske upornike pozval, naj odložijo glasovanje in »dajo možnost dialogu«. Toda včeraj je policija v Moskvi nadzirala volišča, kjer so lahko glas oddali tamkajšnji ukrajinski volivci, ruska televizijska postaja Russija-24, ki jo nadzira Kremelj, pa je v vzhodni Ukrajini objavljala navodila, kje so volišča in kako glasovati.

Po besedah Oxane Shevel, politologinje z bostonske univerze Tuft, ki je odraščala v Kijevu, vzhodna Ukrajina za Kremelj ni tako lahek in privlačen zalogaj, kot je bil Krim. »Njena priključitev bi Putinu prinesla več težav kot koristi. Gospodarsko ni tako zelo privlačna, hkrati pa bi Rusijo še bolj osamila v mednarodni skupnosti,« Shevelova ponavlja stališče večine ameriških analitikov. Po njenih besedah je ukrajinska vojska tokrat bolje pripravljena kot na Krimu, zato bi bilo posredovanje veliko bolj krvavo. Tudi Matveychuk ne verjame v ruski vdor, a hkrati opozarja, da je Putin že presenetil s predrznimi odločitvami.

Poleg tega je ruski predsednik sprožil silovit val nacionalizma in ga z obiskom Krima le še okrepil. Tradicionalno praznovanje zmage nad nacistično Nemčijo je izrabil kot utrjevanje prepričanja, da je bila zasedba upravičena in pravična, hkrati pa ruski propagandni stroj spretno povezuje sovjetsko nostalgijo in staro sovjetsko taktiko označevanja vseh svojih nasprotnikov s fašisti. Tako je pod Putinom dan zmage po besedah New York Timesa postal »slavljenje oživljene ruske moči in nacionalizma«, Putin pa je v petek z odhodom v krimski Sevastopol »svetu pokazal, da bo Moskva ravnala, kakor se ji bo zljubilo«.

Nevaren porast nacionalizma je zaznala tudi raziskava Pew, saj se je v anketi, v kateri je sodelovalo tisoč prebivalcev Rusije, kar 61 odstotkov vprašanih strinjalo s trditvijo, da deli sosednjih držav pripadajo Rusiji. Dobrih 65 odstotkov jih je menilo, da je red po svetu včasih treba vzdrževati z vojaškimi posredovanji. Zamegljena je tudi njihova predstava o odzivu mednarodne skupnosti, saj jih je bilo 43 odstotkov prepričanih, da je Putinovo ravnanje v Ukrajini v tujini okrepilo naklonjenost tamkajšnje javnosti Rusiji. Le dobra četrtina jih je dejala, da se dogaja ravno nasprotno.