Tiskane izdaje
New York – Obsežno lobiranje Wall Streeta ni prepričalo Washingtona, ki je ta teden sprejel ostrejšo različico Volckerjevega pravila. Ta bankam prepoveduje uporabo denarja varčevalcev za tvegane naložbe, kar naj bi bil eden od vzrokov za finančno krizo. Pravilo je temeljni kamen obsežne ameriške zakonodaje o finančnem nadzoru in nekakšen barometer njene strogosti. Ter tarča ostrih kritik.
Zadnja tri leta je potekal oster spopad med finančnimi krogi v New Yorku in politično mašinerijo v Washingtonu, kakšno naj bo Volckerjevo pravilo. Poimenovano je po njegovem predlagatelju, nekdanjem predsedniku ameriške centralne banke Paulu Volckerju, ki je tvegane naložbe bank z denarjem varčevalcev označil za glavne povzročitelje finančnega poloma in sistemsko tveganje.
Politika se je odzvala s prepovedjo takšnega trgovanja in ločitvijo bank od hedge skladov in poslovanja z zasebnim kapitalom. V torek je pet ključnih ameriških ustanov za nadzor finančnih trgov sprejelo končno različico pravila, ki bo začelo veljati 1. aprila prihodnje leto, popolna uveljavitev vseh določil pa šele 21. julija 2015. Banke, ki imajo manj kot 50 milijard dolarjev kapitala, bodo imele čas do leta 2016.
Pod političnim pritiskom Bele hiše so nadzorniki na koncu sprejeli ostrejše besedilo, kot so upali finančni lobisti, saj je trgovanje za lasten račun prepovedano, plačevanje bančnikov pa ne sme več biti odvisno od dobičkov iz tovrstnih poslov. Poleg tega precej omejuje stave na padce vrednostnih papirjev, s katerimi finančniki ščitijo svoje posle pred negativnimi trendi. Vodstvo bank bo moralo nadzornikom vsako leto poročati o njihovih programih, s katerimi zagotavljajo skladnost poslovanja s pravili.
Toda tu se skriva prva tiha zmaga lobistov, saj bodo banke same oblikovale te notranje programe nadzora ter bedele nad njihovim izvajanjem. Druga zmaga je odlog dokončne uveljavitve pravila do sredine leta 2015, saj bodo ekipe najbolje plačanih bančnih pravnikov do takrat našle vse luknje v pravilih, hkrati pa jih s tožbami proti nadzornikom poskušale dodobra razmajati.
Iz 37 besed v 71 strani ...
Pri tem ne bi smele imeti težkega dela, saj se je začetna zamisel iz prvotnih 37 besed v zakonu o finančnem nadzoru razrasla v 71 strani dolgo pravilo, ki ga spremlja skoraj 900 strani uvoda z razlagami njegovih določb. Ko je predsednik Barack Obama leta 2009 napovedal oblikovanje pravila, je govoril o »preprosti in jasni reformi, ki bo okrepila finančni sistem«. Podobno razraščanje doživlja vsa finančna reforma, ki ima brez razlag že 848 strani.
Po prvih analizah vpliv pravila ne bo prinesel bistvenih sprememb, saj so največje ameriške banke že zdaj ustavile najbolj očitne oblike trgovanja za lasten račun. Finančni analitiki napovedujejo, da bodo posledica manj likvidni trgi, saj bodo banke omejile trgovanje ne samo zase, pač pa tudi za svoje stranke. To naj bi povečalo stroške poslov in celo oslabilo finančni sistem, največjo korist pa bodo na koncu imeli odvetniki.
Po drugi strani banke še vedno lahko opravljajo vrsto finančnih poslov na Wall Streetu, kot so prve izdaje delnic podjetij, ki se preoblikujejo v delniške družbe (zadnja razvpita primera sta Facebook in Twitter). Prav tako bodo lahko trgovale z delniškimi papirji, pri čemer je meja med tem in trgovanjem za lasten račun pogosto težko določljiva.
Poplava finančne zakonodaje prav tako ni odpravila največje sistemske nevarnosti, prevelikih bank, da bi jih lahko pustili propasti. Še več, od izbruha finančne krize so veliki postali še večji, saj zdaj šest največjih ameriških bank obvladuje že tretjino bančnih depozitov. Pri čemer je v ZDA okoli 6860 komercialnih bank, ki so imele konec septembra dobrih 11.000 milijard depozitov.
