Su Kji proti politiki dveh otrok, vsiljeni muslimanom

Oblasti v burmanski zvezni državi Rahine so začele znova uveljavljati politiko dveh otrok, ki velja samo za muslimansko manjšino.

Objavljeno
27. maj 2013 21.33
MYANMAR-RELIGION-UNREST-RIGHTS
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Jangon - Burmanska opozicijska voditeljica Aung San Su Kji je v enem redkih odzivov na položaj pripadnikov muslimanske skupnosti Rohingja obsodilo odločitev oblasti po ponovnem uveljavljanju sporne zakonodaje, ki velja za to manjšino. Politiko dveh otrok, ki velja samo za muslimane, je leta 1994 uvedla tedanja vojaška oblast, lokalne oblasti v zvezni državi Rahine pa so pred kratkim naznanile, da jo nameravajo znova začeti uveljavljati.

»Taka diskriminacija ni dobra in ni v skladu z človekovimi pravicami,« je povedala demokratična aktivistka Su Kji. Dejala je, da ostro nasprotuje implementaciji zakonodaje, ki izhaja iz vladavine vojaške hunte, a dodala, da zaenkrat nima informacij, da jo dejansko tudi izvajajo.

Oblasti v zvezni državi Rahine so v nedeljo sporočile, da bodo v mestih Maung Dav in Bu Thi Daug, kjer živi večina pripadnikov muslimanske skupnosti, začele znova izvajati sporno zakonodajo, katero so v zadnjih nekaj letih opustili. Kako jo nameravajo izvajati, niso sporočili. Tiskovni predstavnik lokalnih oblasti Vin Mjaning je povedal le, da cilj izvrševanja zakonodaje ni omejevanje števila otrok, ampak uveljavljanje monogamije.

Samo lani je v nasilju med muslimanskim prebivalstvom Rohingja in budisti v državi Rahine umrlo 200 ljudi, vsaj 140.000 je zapustilo svoje domove. Mednarodna človekoljubna organizacija Human Rights Watch je za nasilje obtožila tudi oblasti.  

Kot smo v Delu že poročali, je za humanitarne delavce OZN ljudstvo Rohingja ena najbolj ogroženih etničnih skupin na svetu, njeni pripadniki večinoma živijo v begunskih taboriščih v zelo slabih razmerah in nikoli in nikjer niso dobrodošli. Več kot polovica je nepismenih, ne morejo posedovati zemlje, pogosto jim primanjkuje osnovnih živil in prisiljeni so trpeti, ker nimajo lastne države. Kamor koli odidejo iz države Rahine, veljajo za nezakonite priseljence, in če jih oblast v državi, v katero se zatečejo, takoj ne deportira, jih delodajalci izkoriščajo kot sužnje. Frustriranost med njimi se povečuje iz roda v rod.