Sumničava reforma ameriškega nadzora

New York – ZDA bodo reformirale delo Nacionalne varnostne agencije (NSA). Predsednik Barack Obama bo predvidoma nekoliko omejil dostop do množice zbranih podatkov o telefonskih klicih Američanov, podoben predlog je nastal tudi v poslanski zbornici.

Najprej je v javnost prišel predlog za omejitev zbiranja telefonskih podatkov, ki ga je pravosodno ministrstvo pripravilo v sodelovanju z obveščevalno skupnostjo, Obama pa je pred dnevi uradno sprožil postopek za njegov sprejem. »Prepričan sem, da omogoča vse potrebno za preprečevanje terorističnih napadov, hkrati pa upošteva zaskrbljenost zaradi obsega nadzora, ki so jo izrazili mnogi,« meni predsednik ZDA. Tako naj bi NSA odvzeli pravico do množičnega zbiranja podatkov in bi ji dovolili le dostop do njih, te pa naj bi telekomunikacijska podjetja v skladu z zvezno zakonodajo hranila najmanj 18 mesecev.

Predlog Bele hiše prav tako določa, da bodo obveščevalci za dostop potrebovali dovoljenje tajnega sodišča za nadzor nad tujo obveščevalno dejavnostjo (FISC), v izjemnih primerih, ko bo ogrožena državna varnost, pa bodo lahko sodišče obšli. Telekomunikacijska podjetja bi morala dostaviti podatke o telefonskih klicih osumljenca in do dveh povezanih oseb v verigi klicev.

Poslanska enotnost ...

Predlog o tem, kako uravnavati varovanje države in varovanje pravice do zasebnosti, je predstavil tudi odbor za obveščevalne dejavnosti v spodnjem domu kongresa. Gre za enega redkih trenutkov, ko so poslanci obeh strank uskladili svoje poglede, saj sta predlagatelja zakona vodja odbora, republikanec Mike Rogers in demokrat C. A. Dutch Ruppersberger. Tudi njuna različica predvideva ločitev NSA od zbranih podatkov in njihovo hranjenje v telefonskih podjetjih, glavna razlika pa je dostop do njih, saj naj bi obveščevalci imeli možnost neposrednega vpogleda. Sodišče FISC naj bi o upravičenosti tega odločalo za nazaj in zahtevalo brisanje podatkov v NSA, če bi zaznalo kršitve. Ruppersberger trdi, da bi čakanje na sodno odobritev analitikom pobralo preveč dragocenega časa, saj »njihovo delo zahteva prožnost«. Vendar je predsednik Obama že januarja sklenil, da je predhodna odobritev sodišča, razen v nujnih primerih, ena od pomembnih varovalk pred prevelikim obsegom nadzora.

... in razdeljenost

Toda tako Bela hiša kot poslanci so se izognili vprašanju nadzora prek spleta, pa tudi zbiranja finančnih podatkov o posamezniku. Republikanski poslanec Jim Sensenbrenner je predlog svojih kolegov označil za »zvit zakon, ki pritrjuje administraciji pri namerno napačni razlagi zakonodaje«. Sensenbrenner je soavtor razvpitega patriotskega zakona, ki je po terorističnih napadih 11. septembra močno razširil pristojnosti izvršne oblasti. NSA je nato s pomočjo tajne razlage določil zakona dobila še večja pooblastila. Zato je z demokratskim senatorjem Patrickom Leahom spisal zakonski predlog Svoboda ZDA, ki močno omejuje nadzorno delo obveščevalcev, a je ta za zdaj ujet v proceduralne zanke kongresa.

Te postajajo pomembne tudi pri sprejemanju novega poslanskega predloga, saj naj bi o njem v spodnjem domu sprva odločal kar odbor za obveščevalne dejavnosti, ki ga je spisal, ne pa pravosodni obor, kakor je to običajno. To že zbuja pomisleke, da NSA naklonjeni poslanci iščejo obvoznice za sprejem zakonodaje, ki ne bo bistveno posegla v sedanje sporno delo obveščevalcev. Pravosodni odbor je namreč bolj naklonjen strožjemu predlogu Svoboda ZDA, ki pa bi po mnenju članov odbora za obveščevalne dejavnosti povzročil, da bi bile »ZDA manj varne«.

Razprava na to temo je sprožila oblikovanje zanimivih medstrankarskih koalicij, v katerih libertarni republikanci in liberalni demokrati bijejo bitko s tistimi kolegi, ki verjamejo, da je nevarnost terorističnih napadov večja grožnja kot nastajanje mogočnega državnega nadzornega omrežja.