Tiskane izdaje
Bagdad, Damask - Z večtedensko ofenzivo skrajne sunitske milice Islamska država Iraka in Levanta (Isil) in vztrajnim napredovanjem se je okrepi tudi samozavest njenih pripadnikov - v nedeljo so tako na območju, ki se razteza od sirskega Alepa pa do iraške province Dijala, razglasili sunitski kalifat. Za kalifa so razglasili svojega voditelja Abuja Bakra al Bagdadija.
»S širjenjem kalifove avtoritete in prihodom njegovih sil na območje vsi emirati, skupine, države in organizacije izgubijo svojo legitimnost. Poslušajte svojega kalifa in ga ubogajte. Podprite državo, ki je z vsakim dnem večja,« je v nedeljo sporočil Abu Mohamed al Adnani, tiskovni predstavnik skrajnega islamističnega gibanja, ki je iz svojega imena včeraj odstranilo besedi Irak in Levant in se poslej imenuje le še Islamska država.
Čeprav razglasitev kalifata na nemirnih območjih za zdaj ne prinaša neposrednih sprememb, ni jasno, kako se bodo nanj odzvale druge iraške sunitske skupine, ki jih je na bojna polja bolj kot želja po kalifatu prignalo razočaranje nad vlado šiitskega premiera Nurija al Malikija. Po poročanju katarske Al Džazire, dan po razglasitvi kalifata, zadnji je izginil skupaj s padcem Otomanskega imperija, zvestobe kalifu ni prisegla še nobena od sunitskih skupin.
Bliskovito napredovanje najbogatejše paravojaške in teroristične organizacije na svetu, ki je v svoje vrste privabila tudi številne borce z Zahoda, je v polni teži zgrmelo na rame premiera Nurija al Malikija in ogrozilo njegovo tretje imenovanje na čelo vlade. Če je še pred tedni veljal za favorita — volivci so bloku šiitskih strank, pod njegovim vodstvom, na aprilskih volitvah naklonili največ glasov — pred jutrišnjim zasedanjem parlamenta ni več jasno, kdo bo državo vodil poslej. Njegovemu ponovnemu imenovanju niso naklonjene niti ZDA, za katere pravi odgovor na nastalo krizo leži v sestavi vsevključujoče vlade šiitov, sunitov in Kurdov.
Kljub pozivom svetovnih voditeljev in vplivnih iraških klerikov k čim hitrejši izbiri novega državnega vodstva, nekateri politiki opozarjajo, da bi lahko postopek izbire trajal še mesec dni. Nujnosti odločnega odgovora na napredovanje skrajnežev se sicer zavedajo; Malikijev svetovalec za narodno spravo Amr Huzaie je povedal, da Iraku grozi hujša kriza, kot v letih najbolj krvavega sektaškega nasilja. »Nevarnost je vsekakor večja kot leta 2006/2007,« je povedal za francosko AFP, tokrat imajo namreč, po njegovih besedah, opraviti z veliko močnejšim in bolje organiziranim sovražnikom.
Najhujši spopadi med vladnimi varnostnimi silami in sunitskimi skrajneži so se ta konec tedna bili v mestu Tikrit, rojstnemu kraju padlega diktatorja Sadama Huseina. Obe strani sta zabeležili številne žrtve, a je nasilje znova najbolj prizadelo civiliste. Od začetka ofenzive sunitskih skrajnežev, ki so po stotih letih zabrisali meje, ki sta jih po padcu Otomanskega imperija zarisali Britanija in Francija, je v državi umrlo več kot 1000 ljudi, več sto tisoč nedolžnih je moralo zapustiti svoje domove.
