Svet Evrope opozarja na problem otroškega dela v Evropi

Posebej ranljive skupine ljudi so v času zaostrenih gospodarskih razmer vedno nesorazmerno prizadete. Povezava med krčenjem gospodarstva in povečevanjem obsega otroškega dela tako ni nobeno presenečenje, ugotavlja komisar.

»Z recesijo so številne evropske države drastično zmanjšale socialno pomoč. Ko se brezposelnost zvišuje, številne družine ne vidijo druge rešitve, kot da svoje otroke pošljejo na delo,« opozarja Muižnieks.

Razširjenost otroškega dela v državah v razvoju je dobro znan problem - po podatkih Mednarodne organizacije dela (Ilo) danes dela več kot 250 milijonov otrok, starih od pet do 14 let. Ko pa je urad komisarja za človekove pravice poskusil preveriti stanje v Evropi, je naletel na zelo razdrobljene podatke. »Zdi se, da je to tabu tema,« je pojasnil Muižnieks.

Po podatkih Unesca v Gruziji dela 29 odstotkov otrok, starih od sedem do 14 let. V Albaniji je ta delež pri 19 odstotkih. Ruska vlada ocenjuje, da v državi dela do milijon otrok, za Italijo pa študija kaže, da dela 5,2 odstotka otrok, mlajših od 16 let. Za večino ostalih držav pa podatkov ni na voljo.

Komisar ob tem opozarja, da številni otroci v Evropi delajo v zelo nevarnih pogojih v kmetijstvu, gradbeništvu, v manjših tovarnah ali na cesti. O tem na primer poročajo iz Albanije, Bolgarije, Gruzije, Moldavije, Črne gore, Romunije, Srbije, Turčije in Ukrajine.

Sicer pa Muižnieks opozarja tudi na tveganje v evropskih državah, ki so jih močno prizadeli varčevalni ukrepi: Ciper, Grčija, Italija in Portugalska. Številni otroci naj bi delali tudi v Veliki Britaniji, sicer pa so po vsej Evropi še posebej ogroženi romski otroci ter otroci migranti, ki v Evropo pripotujejo brez odraslega spremstva.

Komisar za človekove pravice ob tem vlade poziva, naj bodo še posebej pozorne na problem otroškega dela, naj raziskujejo, zbirajo podatke in nadzirajo. »Večina držav ima ustrezno zakonodajo, a ne nadzoruje dejanskih praks,« opozarja Muižnieks. Države poziva še, naj še posebej dobro preučijo vse posledice zmanjševanja proračunskih izdatkov na področju izobraževanja in usposabljanja ter socialnih prejemkov.