Svet mamil naredi moške sebične

V veliki vojni proti mamilom je bilo ubitih 17.000 ljudi, večinoma mladih moških. Za njimi ostajajo cele generacije vdodv, njihovih otrok in mater, prepuščenih samim sebi.

A. Z.
pon, 25.01.2010, 10:20

Globoko v notranjosti od sonca opečenega mehiškega hribovja, ki jo otežuje ozračje mamilskih tolp, živi 38-letna Norma Bello s petimi otroki v cenenem skladišču. Tako se ji godi, odkar so njenega moža do smrti zabodli z nožem, najstarejšega sina pa zaprli zaradi umora v mamilskih spopadih. Njeno grozljivo tiho mesto Argeaga leži v senci ranča vrhovnega mamilskega poglavarja v mehiški državi Michoacan. Norma v spanju mučno podoživlja noč, ko je oborožena policija potrkala na vrata in začela prebadati vreče žita, iščoč kokain.

 

V sosednjem mestu Uruapan se je 45-letna Isandra s poslednjimi močmi postavila na noge in ustvarila novo življenje za svoje otroke, stran od mamilske vojne, ki je njenega moža spremenila v narkomanskega ženskarja in ga nazadnje stala življenje. Uboji zaradi mamil so postali vsakdanja stvarnost, za ubitimi pa ostajajo vdove, ki s svojimi materami, sestrami in otroki drago plačujejo za prepovedano trgovino, ki je v zadnjih treh letih stala življenje 17.000 večinoma mladih moških. »Trpimo pa me,« pravi Norma Bello, katere sin je obtožen sodelovanja s tolpo La Familia ter soudeležbe v uboju 12 policistov, katerih zvezana, delno razgaljena trupla so našli zmetana na krvaveč kup ob cesti.

 

V Michoacanu, kjer že desetletja gojijo opij in marihuano, pokvarjena prejšnja vlada pa je omogočala razcvet preprodajanja mamil, se mladi zaradi revščine udinjajo tolpam kot informatorji, opazovalci, sli. Čedalje več jih to plača s smrtjo ali zaporom. Za vsako srhljivo fotografijo v časnikih, za vsakim razkosanim truplom ali odsekano glavo ostane razdejano življenje vsaj ene ženske, pogosteje pa več. Nekatere so vstopile v mamilski svet kot najstniške lepotice, ki so jih pripeljali kot okras na zabave mamilskih kraljev na rančih. Zlom mamilske verige je pahnil za zapahe približno 80.000 osumljencev. Številne so pretepali, dokler niso izsilili iz njih priznanja. Dvajsetletni Normin sin Evaristo je preživljal družino, odkar so očetovo truplo našli na železniških tirih. »Čisto sama sem, prestrašena, strah me je zaspati, a komu naj se pritožim?« sprašuje Norma.

 

Od konca leta 2006, ko je predsednik Felipe Calderon poslal nad mamilske kartele vojsko, so izbruhnili še spopadi med samimi rivalskimi tolpami in prestrašili ameriško vlado, tuje investitorje in turiste. Po najnovejših ubojih v Michoacanu sta materi dveh žrtev pohiteli na prizorišče zločina, odvlekli vseh devet trupel v prtljažnik svojega kombija in jih odpeljali na zasebni pogreb, ne da bi čakali na uradno poročilo predstavnikov oblasti. Decembra so maščevalni ostrostrelci vdrli v dom odlikovanega mornarja, ubitega med mamilsko racijo, in malo pred njegovim pogrebom ubili žalujočo mater in njegova dva brata.

 

Žene in dekleta padlih preprodajalcev mamil morajo ostati pod nadzorom kartela in še nekaj let živeti od mamilskega denarja ali pa pobegniti in se skrivati. Srečnicam med njimi je pokojnik kaj zapustil: avtomobil, nakit ali bančni račun na njihovo ime. Nekatere pobegnejo v ZDA ali Peru, včasih v varne hiše, ki pomagajo ženskam žrtvam nasilja. »Svet mamil naredi moške sebične. Moj mož je ves denar zapravil za druge ženske, jaz sem se morala prebijati sama,« pravi Isandra, ki se je poročila pri 16 in zapustila moža pri 32 ter sama skrbela za šolanje otrok. »Imela sem srečo, ni se lahko izviti iz tega sveta. Mlada dekleta običajno ne ostanejo dolgo sama, če jim ubijejo moža. La Familia, kultni mamilski kartel, ki svojim članom prepoveduje jemanje mamil in alkohol, plačuje vdovam žrtev mamilskih spopadov mesečno nadomestilo. Kartel formalno najame te ženske za informatorke ali kuharice za delo v 4000 metamfetaminskih laboratorijih, kolikor jih je po ocenah v Michoacanu. Druge gredo k moževim sorodnikom ali se preselijo k drugemu ljubimcu v istem kartelu. Poročajo se zelo mlade in se navadijo razkošnega življenja, ki ga nerade zapustijo,« pravi Ana Maria Perez, ekonomska svetovalka michoacanske vlade. »Vendar drago plačajo za to. Z njimi grdo ravnajo, so žrtve moškega mačizma.« Nekatere aktivno sodelujejo v mračnih poslih. »Preprodajanja mamil v zahodni Mehiki ne obsojajo tako kot drugod. Mlade vaščanke so zelo nevedne in zlahka nasedejo, a kmalu postanejo žrtve ekonomskega izsiljevanja in zatiranja. Pogosto jih pretepajo. Ena najbolj znanih mehiških narkovdov Sandra Avila z vzdevkom Tihomorska kraljica, ki se je rodila v družini tihotapcev mamil, je že dvakrat ovdovela. Temnolasa lepotica, ki je imela navado zahajati v najdražje restavracije Ciudad Mexica, ovešena z najdražjimi kamni, ima več luksuznih avtomobilov in vil ob morju. Trenutno domuje v vlažni jetniški celici in se pritožuje nad slabo hrano in ščurki.

 

Iz tiskane izdaje Dela

Povezane novice

Obglavljanja postajajo mehiška realnost
29. avgust ob 10:17
Mehiška policija je v okolici mesta Merida odkrila 11 moških trupel, ki so jim odrezali glave in jih naložili drug na drugega. Mehiko v zadnjem času pretresajo nasilja in grozljivi umori z obglavljenji med različnimi ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
Neznan

joj michoacan, tukaj sem skoraj nekoč obtičala...

vseh žensk jimi, čemu dolgoveziš? :)

25. januar 2010, ob 22:06:02
Neznan

Tudi v Sloveniji je precej "žrtev" mačistov, ki na starost uvenele iščejo druge zakonske kombinacije ! Takšnih žensk se je najbolše izogniti v velikem krogu in si ohraniti mirno življenje......

25. januar 2010, ob 12:26:55
britanski znanstvenik

narkomanski ženskar je hud koncept...

25. januar 2010, ob 11:22:38
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej