Švica popustila pod pritiskom ZDA

Po novem bodo švicarske banke lahko sodelovale pri odkrivanju utajevalcev.

Objavljeno
31. maj 2013 17.43
reut*banka
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika

Bern − Spremembe zakonodaje na področju tajnosti podatkov imetnikov računov kažejo, da se švicarski model bančništva spreminja počasi, a zagotovo.

Švicarska vlada je ta teden potrdila osnutek zakona, ki bankam omogoča tesnejše sodelovanje z oblastjo v Washingtonu pri odkrivanju davčnih neplačnikov. Banke bodo ameriški davčni upravi po novem lahko predale podatke o svojih klientih iz ZDA. S tem se bodo zavarovale pred morebitnimi tožbami, ki bi lahko ogrozile stabilnost njihovega poslovanja, in usodo, kakršna je letos doletela najstarejšo zasebno bančno institucijo v državi.

Nov zakon odpravlja pravne ovire, ki so po 270 letih neprekinjenega delovanja pokopale banko Wegelin. Zakonodaja na področju varnosti osebnih podatkov je bankam doslej onemogočala sodelovanje z ameriško oblastjo pri izmenjavi informacij o aktivnostih na ozemlju Združenih držav. Wegelin je januarja postala prva tuja banka, ki je morala na sodišču v ZDA priznati, da je svojim ameriškim klientom pomagala skriti 1,2 milijarde obdavčljivega kapitala.

Švica se je v zadnjih mesecih znašla pod izjemnim pritiskom tujine. ZDA so med drugim zahtevale več transparentnosti v sodelovanju z njenimi bankami in manj ovir pri morebitni izmenjavi informacij. Bankam, ki bodo pristale na ameriške pogoje, po novem dogovoru na sodišču ne bo treba odgovarjati za pretekle nepravilnosti, še vedno pa jih bodo lahko doletele znatne kazni. Švicarsko bančno združenje je izrazilo presenečenje in zaskrbljenost nad dejstvom, da dogovor ne opredeljuje njihove višine.

Prihodnost bo drugačna

Sprememba zakonodaje kaže, da se švicarski model bančništva znotraj novega regulativnega okolja spreminja počasi, a zagotovo. Spremembe so po mnenju nekaterih bančnikov neizogibne. Toda ne na način, ki se ga je poslužila vlada, so v prvih odzivih opozorile politične stranke. Zmotila jih je predvsem hitrost zakonodajnega postopka.

»Mislim, da si vsi želimo malce več jasnosti pri tej temi,« je poudaril Boris Collardi, izvršni direktor skupine Julius Baer, rekoč, da bo švicarsko bančništvo v dveh letih najverjetneje prešlo na nov poslovni model. Banke dvomijo, da bo nova zakonodaja na področju tajnosti podatkov imetnikov bančnih računov odvrnila ljudi od hranjenja denarja v Švici. Collardi meni, da bo alpska država kljub temu ostala med najpriljubljenejšimi bančnimi destinacijami. Stranke, ki so nekoč iskale anonimnost, bodo še vedno iskale varnost, ki jim jo Švica zlahka ponudi.