Svodoba tiska na Hrvaškem: Obsojena, ker je napisala resnico

Zagreb – Hrvaški novinarji so na nogah. Ogorčeni! Vzrok: sodišče je obsodilo novinarko Jutarnjega lista in podpredsednico Hrvaškega novinarskega društva Slavico Lukić zaradi razžalitve. Pravzaprav zato, kot je ocenil sodnik, ker je »neupravičeno« in »nedopustno« raziskovala poslovanje zasebne poliklinike ter o tem pisala.

Hrvaški kazenski zakon, sprejet leta 2011, vsebuje določilo, ki krepko, kot pravijo v hrvaškem novinarskem društvu, »omejuje delokrog novinarjev« oziroma jim, preprosto povedano, »lepi obliž čez usta.« Februarja lani je novinarka Lukićeva objavila, da je zasebna poliklinika Medikol kljub 66 milijonom evrov, ki jih je prejela od hrvaškega zdravstvenega zavarovanja v šestih letih, »nestabilna zdravstvena ustanova«. Dogodki, ki so sledili, so potrdili njene navedbe: Medikol je januarja letos sprožil postopek za predstečajno poravnavo.

Proti novinarki je tožbo zaradi razžalitve vložila solastnica poliklinike Medikol Ivanka Trstenjak Rajković. Te dni pa je sodišče v Zagrebu izreklo nepravnomočno sodbo proti novinarki zaradi razžalitve. Kaznovana je bila z denarno kaznijo v višini 80 dnevnih dohodkov oziroma 3438 evrov.

Nemudoma se je oglasilo stanovsko društvo in od pravosodnega ministrstva, vlade in sabora zahtevalo hitre spremembe kazenskega zakonika, da dejanja proti časti in ugledu ne bi bila več kazniva, še posebej pa ne dejanje razžalitve. Oglasila se je tudi ministrica za kulturo Andrea Zlatar Violić in dejala, da je nujno treba spremeniti to določilo kazenskega zakonika, saj »objava resničnih informacij ne bi smela biti kaznivo dejanje, še posebej pa je sporno, da morajo za to osebno odgovarjati pisci oziroma novinarji«.

Švicarski zgled

Zanimivo je, da kaznivo dejanje razžalitve v kazenski zakonodaji EU, katere najmlajša članica je Hrvaška, sploh ne obstaja, ampak so pisci hrvaškega zakona določilo povzeli po švicarski zakonodaji. Ob pripravi zakona na ta člen ni bilo pripomb in je bil sprejet »brez težav«. Še zdaleč pa ni zanemarljiv podatek, da na hrvaških sodiščih teče kar 42 obravnav zaradi dejanja razžalitve. Tudi to je eden od vzrokov, da je treba kazenski zakonik nemudoma spremeniti, saj duši svobodo javne besede, pravi pravosodni minister Orsat Miljenić.

Tudi predsednik saborskega odbora za pravosodje Josip Kregar je za takojšnje spremembe, saj bi moral biti novinar, »ki piše resnico, nagrajen, ne pa kaznovan.« Svobodni novinar Ivica Radoš meni, da to določilo sili novinarje k samocenzuri.

Vendar pa bo do nadaljnjega vsak hrvaški sodnik moral še naprej spoštovati zakon in ocenjevati, ali je novinar nekoga »razžalil« in da niso znani razlogi, zakaj bi novinar »neupravičeno« in »nedopustno« raziskoval poslovanje določenega podjetja, družbe, institucije ter o tem pisal.