Tajfun Haiyan: kot cunami, a ne povsem enako

Peking – Konec tedna je med Taclobanom in Varšavo potekalo pretresljivo dopisovanje. Na mobilni telefon Nadereva Sanoja, glavnega filipinskega pogajalca za konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki poteka v poljskem glavnem mestu, so prihajala sporočila njegovega brata.

Prvemu sporočilu, v katerem je zgolj potrdil, da je živ, so sledili daljši opisi strahotnega razdejanja, ki ga je za seboj pustil tajfun Haiyan. Sanojeva družina živi prav na vzhodni obali otoka Leyte, ki jo je veter dosegel s hitrostjo okoli 320 kilometrov na uro, njegov brat pa mu že tretji dan sporoča, kateri sorodniki in prijatelji so v tajfunu izgubili življenje.

Po zadnjih ocenah je število žrtev že preseglo deset tisoč. Trupla ležijo povsod po Taclobanu, mestu z 220.000 prebivalci, ki so ga popolnoma preplavili valovi, visoki, kot je dejal neki tukajšnji prebivalec, »kot kokosova palma«. Še huje so bile prizadete vasi okoli Taclobana. Nekatere so celo popolnoma izginile. Načelnik policije Mar Roxas je prizore po razdejanju primerjal s cunamijem. Podobnost je ta, da tudi po valovih, ki jih je dvignil tajfun, skoraj kilometer globoko od obale ni ostalo nepoškodovano niti eno samo poslopje.

Yolando je priklical človek

A nekaj je v tej katastrofi vendarle bistveno drugače. Moč tajfuna Haiyan (ki ga Filipinci imenujejo Yolanda) je najverjetneje povezana s podnebnimi spremembami in v nasprotju s cunamijem, ki ga sproži tektonsko premikanje dna globoko pod morjem, so valovi, ki se sprožijo zaradi oceanskega viharja, povezani s človeškimi dejavnostmi oziroma prav s tistimi temami, o katerih bodo razpravljali v Varšavi.

Avstralski znanstveniki opozarjajo, da je bila temperatura morja vzhodno od Filipinov v trenutku, ko je Haiyan začel nastajati, od 0,5 do 1 stopinje Celzija višja od običajne, to pa je bil nedvomno eden od pomembnih dejavnikov. Glavna je razlika med temperaturo morja in viharnega vrha visoko v ozračju. Raziskave kažejo, da se ta razlika povečuje, kar pomeni, da bodo tajfuni oziroma cikloni, kot jih imenujejo v Avstraliji, ali orkani, kot jim pravijo v Ameriki, čedalje močnejši, morda pa tudi čedalje pogostejši.

Ko se je Sano lani udeležil 18. konference ZN o podnebnih spremembah v Dohi, je tajfun Bopha se hitrostjo 282 kilometrov na uro prizadel filipinski otok Mindanao. Za seboj je pustil več kot tisoč mrtvih in več sto tisoč uničenih hiš. Filipinski predstavnik je imel takrat čustven govor o tem, da je treba nujno sprožiti učinkovito akcijo proti »učinku tople grede«. »Kdaj bomo ukrepali, če ne zdaj?« je vprašal in poudaril, da njegova dežela še nikoli ni doživela takšnega neurja, kakršno je prišlo z Bopho.

Leto dni pozneje je Filipine prizadel še močnejši veter, pogajalci o podnebnih spremembah so se zbrali na še eni konferenci, a nihče ne verjame, da se bo v Varšavi zgodilo kaj bistvenega, kaj, kar bi vzbudilo upanje v povečanje politične volje za resno preprečevanje bodočih katastrof. Evropskim vladam o tem komajda uspe spregovoriti, Amerika se še vedno vede, kot da nič ne ve, Kitajska pa je, kot je izjavil njen predstavnik na 19. konferenci o podnebnih spremembah Xie Zhenhua, »fleksibilna«, a le pod pogojem, da prevzamejo razvite države za povzročanje podnebnih sprememb večjo odgovornost od držav v razvoju.

Na Filipinih so ocenili, da utegne škoda, ki jo je povzročil tajfun Haiyan, znašati okoli 14 milijard dolarjev, ciniki pa se sprašujejo, ali bi morala Manila ta račun izdati bogatim državam, ki so, medtem ko so se razvijale, v zrak neusmiljeno spuščale ogljikov dioksid in druge škodljive snovi, ali morda Kitajski kot največjem viru onesnaževanja s toplogrednimi plini. Sano je že lani pojasnil, da stane vsaka nevihtna sezona njegovo deželo dva odstotka domačega proizvoda zaradi izgubljenih posevkov in zaustavitve proizvodnje, nato pa še dva odstotka zaradi stroškov obnove.

Klic obupanca po ukrepih

A Kitajska se bo tudi tokrat postavila med žrtve podnebnih sprememb, ker je tajfun Haiyan po Filipinih prizadel tudi kitajski južni pokrajini Hainan in Guangxi, pri tem pa za seboj pustil najmanj šest smrtnih žrtev. Z nekoliko oslabljeno močjo je veter prizadel tudi severni Vietnam, a je bil s hitrostjo 120 kilometrov na uro še vedno izjemno nevaren. Umrlo je 13 ljudi, 81 pa jih je bilo poškodovanih, čeprav so konec tedna evakuirali več kot 650.000 prebivalcev.

Je tajfunsko sporočilo pogajalcem v Varšavi dovolj jasno? Ali bo Naderev Sano tudi letos ponovil svoje vprašanje obupanca: »Kdaj bomo ukrepali, če ne zdaj?«