Tiskane izdaje
Afganistanski predsednik Hamid Karzai je po nekajdnevnem premisleku vendarle sprejel ameriško-nemški predlog o odprtju uradnega talibskega predstavništva v Katarju, kjer bodo v prihodnje potekala pogajanja med afganistanskim vodstvom in uporniki.
Potem, ko so (ne)znanci pred tremi meseci ubili Burhanudina Rabanija, ostarelega mudžahida in nekdanjega afganistanskega predsednika, ki je v okviru visokega mirovnega sveta vodil pogajanja med vlado v Kabulu in talibi, so se ta ustavila. Mož, ki je ubil Rabanija, se je izdajal za talibskega odposlanca, a vrsta dokazov in talibsko ostro zanikanje vpletenosti v atentat kažejo, da za umorom ključnega moža afganistanskega mirovnega procesa stoji pakistanska varnostno-obveščevalna služba ISI. Pakistanskim oblastem - to predvsem velja za vojsko - mirovna pogajanja nikakor ne ustrezajo, saj bi se, če bi bila uspešna, pakistanska vloga v Afganistanu drastično zmanjšala, kar bi močno oslabilo že tako dodobra načeto pakistansko vlogo v regiji (predvsem v odnosih z Indijo).
Do odločitve o »selitvi« mirovnih pogajanj iz Afganistana v eno izmed bolj vplivnih islamskih držav - najprej sta bili v igri Saudska Arabija in Turčija - je prišlo prav zaradi nenehnega pakistanskega vmešavanja v pogajanja, ki nikoli ni bilo neposredno, ampak ga je bilo mogoče prepoznati v samomorilskih napadih, političnih igrah, podkupovanju nekaterih upornikov in povsod navzočem vplivu varnostno-obveščevalnih služb. Vodilno vlogo pri odločitvi o »selitvi« pogajanj so odigrale Združene države in Nemčija, ki so sprejele Karzaijev pogoj, da morajo talibi - če se hočejo pogajati - odpreti svojo uradno »pisarno«. In to v tujini. Američanom in Nemcem se je pred dvema tednoma uspelo dogovoriti s Katarci, s tem pa so se menda strinjali tudi talibi, čeprav odprtja svojega »veleposlaništva« v Dohi še niso uradno potrdili.
Novica, da je bil za mirovna pogajanja določen Katar in ne Saudska Arabija ali Turčija, je sprva zelo razjezila afganistansko vodstvo, ki je iz Dohe nemudoma odpoklicalo svojega veleposlanika, a jeza - bolj »javnomnenjska« poteza kakor kaj drugega - se je pod pritiskom mednarodne skupnosti hitro unesla in Hamid Karzai se je v torek odločil, da je Katar, država korporacija, ki je v zadnjih letih postala ključna nevralgična točka svetovnih geostrategij, v resnici prav dobra izbira. Kljub temu, da ga Američani in Nemci niso poslušali. A kaj dosti izbire ni imel, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko videti kot krivec za neuspeh mirovnih pogajanj, katerih cilj je konec vojne in začetek političnega procesa, v katerega bi bili vključeni tudi talibi.
Ti nikakor niso enotni - trenutno v Afganistanu in Pakistanu obstaja vsaj dvajset talibskih frakcij, a za pogajalsko mizo naj bi sedli celo predstavniki dolgoletnega talibskega voditelja Mule Omarja. Talibsko vodstvo je v zadnjih letih sicer večkrat ponovilo, da v mirovnih pogajanjih ne bo sodelovalo, dokler iz države ne odide še zadnji tuji vojak. A tudi to je bila le taktična poteza, saj bolj ali manj intenzivna pogajanja med talibi, Karzaijem in mednarodno skupnostjo v Afganistanu (in tudi drugod: Saudska Arabija, Dubaj, Nemčija ...) potekajo že najmanj dve leti.
Karzaijevi pogoji
»Točen naslov, kjer se nahaja opozicija, je naš pogoj in praktičen korak naprej za začetek pogajanj,« so včeraj sporočili iz urada afganistanskega predsednika, kjer so več let ponavljali, da v pogajanja s talibi ne sme biti vključena nobena tuja država, zdaj pa so k pogajanjem na zahtevo Američanov uradno povabili tudi Pakistan, »epicenter vseh afganistanskih potresov«. Včeraj je prišel v javnost tudi seznam pogojev, ki so jih za mirovna pogajanja s talibi pripravili v Karzaijevi pisarni. Nekaj ključnih: konec napadov na civiliste, prekinitev vseh povezav z Al Kaido, upoštevanje afganistanske ustave, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter enakopravnost žensk. »Predani smo spravnemu procesu. Izkušnje zadnjega desetletja dokazujejo, da v Afganistanu vojaška rešitev ni mogoča. Edina možnost so pogovori z oboroženo opozicijo,« je povedal tiskovni predstavnik afganistanskega predsednika Aimal Faizi.
Afganistanska oblast, ki je izrazila pripravljenost na »kompromise«, se je ob podpori odprtju talibske pisarne v Dohi ostro odzvala na ameriški predlog, po katerem naj bi tik pred začetkom mirovnih pogajanj - darilo talibom? - iz zapora v Guantanamu v nekakšen hišni zapor v Dohi preselili manjše število afganistanskih zapornikov. »Smo suverena država, ki ima svoje zakone. Kako lahko prevažate naše zapornike iz ene države v drugo?! Že to, da so v Guantanamu, je nezakonito,« je novinarjem Reutersa povedal visok afganistanski uradnik.
