Tango za konkurenčno Evropo

Bruselj – Odnosi z Ukrajino, postavljanje bančne unije, evropska obrambna politika, migracije, začetek pogajanj s Srbijo o polnopravnem članstvu. To so glavne teme zadnjega letošnjega vrha EU, ki se bo začel danes popoldne.

Kot nekakšen uvod v vrh sta bili zasedanji finančnih ministrov območja evra in nato še celotne EU.

Komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je po nočnem zasedanju evrske skupine razglasil preboj pri postavljanju drugega stebra bančne unije (prvi steber je centralizirani bančni nadzor, temelj tretjega je skupno jamstvo za vloge). Z njim bo postavljen enoten mehanizem za reševanje bank, ki bo dopolnjen s sistemom za financiranje posledic sanacije ali zaprtja bank. Zagotovljeno naj bi bilo, da bank ne bodo več reševali davkoplačevalci, ampak banke same.

V pogajanjih je nastal sistem odločanja, ki ga je predsednik ECB Mario Draghi brez dlake na jeziku označil za preveč zapletenega. Švedski finančni minister Anders Borg je z veliko ironije izražal zadovoljstvo, da njegova država ne bo sodelovala v takšni bančni uniji in se bo raje zanašala na lastni sistem reševanja bank. Namignil je, da zapleteni postopki odločanja in nejasnosti v zvezi z varnostnim sistemom za njihovo reševanje ne bodo spodbudili zaupanja v okrevanje in v celotno evropsko gospodarstvo. Tudi evropski parlament zahteva odločnejše korake.

Koordinacija gospodarstva in nadzor javnih financ

Pogajanja članic so spremljale nejasnosti v zvezi z odločanjem v mehanizmu in delitvijo finančnih bremen. Pri odločanju o sanaciji banke se bodo prepletale pristojnosti ECB, članic, nacionalnih nadzornikov in evropske komisije. Veliko kočljivih vprašanj bo prenesenih v prihodnje mesece, ko bo nastajal medvladni sporazum o novem sistemu, denimo o načinu povezovanja nacionalnih finančnih skladov za reševanje bank pod skupno streho v desetih letih. V prehodnem obdobju bi se za reševanje bank v skrajnih primerih predvidoma lahko uporabilo denar iz kriznega sklada ESM.

Oči bodo spet odprte v na novo izvoljeno nemško kanclerko Angelo Merkel, ki se bo vrha udeležila na tretjega mandata. Že v prvem govoru v bundestagu – preden je odpotovala v Pariz na srečanje s francoskim predsednikom Françoisem Hollandom – je opozorila, da je še prezgodaj za razglasitev zmage v bitki s krizo in da urejanje območja evra še ni končano. Zato da bi morali poseči v evropsko pogodbo. Zavzema se za večjo koordinacijo gospodarskih politik in nadzor nad javnimi financami. Po drugi strani partnerji na čelu s Francijo pričakujejo več solidarnosti.

Partnerstvo za rast, službe in konkurenčnost

Na mizi vrha bo spet priljubljena tema Merklove: zaveze članic k sprejemanju reform. Izvorno je Berlin sicer predlagal posebne pogodbe, ki bi jih – z natančno opredeljenimi nalogami – z evropsko komisijo sklenile članice, toda zamisel se je vsaj nekoliko razvodenila. Tako je v Bruslju nastal predlog partnerstev za rast, službe in konkurenčnost, ki ne bi bila razumljena kot še eno sredstvo prisile nad članicami. »Za tango potrebujemo dva,« je položaj opisal visoki uradnik EU. Države, ki bodo izpolnjevale zaveze, bodo lahko nagrajene s posojili novega solidarnostnega mehanizma. Prvič po petih letih se bodo voditelji posvetili obrambni politiki. Pričakovani so bolj ali manj medli sklepi, denimo o načrtovanem razvoju evropskih »dronov«. Upanje je, da se bodo voditelji bolj redno posvetovali o obrambnem vprašanju. Predvsem pomanjkljiva koordinacija pri nakupih orožja povzroča milijardne odvečne stroške. Poleg tega evropska oborožitvena industrija bije plat zvona, saj so države med krizo še bolj zmanjšale naložbe v obrambo. Evropski koncern EADS je pred kratkim že napovedal zaprtje 5800 delovnih mest.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton je pred vrhom opozorila, da bi morali spodbuditi sodelovanje, denimo z izvzetjem skupnih projektov iz zmanjševanja proračunskih izdatkov. Snovanja evropske armade ni niti na obzorju. Ključne države imajo že tako ozko nacionalno optiko. Britanija blokira poglabljanje obrambnega sodelovanje, saj noče, da bi Nato začel dobivati manjšo vlogi. Francija na veliko ukrepa (predvsem Afriki, nazadnje v Centralnoafriški republiki) in pričakuje, da bodo druge evropske države plačale svoj delež za delo, ki ga opravljajo francoski vojaki na kriznih žariščih.