Temni oblak nad islamsko republiko

Videoanimacija scenarijev, ki bi jih lahko ubral Izrael, če bi se odločil uresničiti grožnjo z napadom na Iran.

Objavljeno
15. oktober 2013 15.49
Andrej Miholič, zunanja politika; grafika Rok Lokar; video Ante Orlić,
Andrej Miholič, zunanja politika; grafika Rok Lokar; video Ante Orlić,

Jedrski program Irana med njegovimi bližnjevzhodnimi sosedami sproža precejšnje nelagodje, saj po njihovem prepričanju vodi v razvoj atomske bombe, ki bi drastično spremenila razmerje sil v regiji. Strah pred jedrskim Teheranom je nedvomno največji v Izraelu, ki v njem vidi neposredno grožnjo svoji varnosti, zaradi česar so oblasti judovske države, sicer edine (čeprav uradno tega ne priznava) jedrske sile na Bližnjem vzhodu, že večkrat dale jasno vedeti, da tega ne bodo dovolile za nobeno ceno - tudi če bi to zahtevalo enostransko vojaško operacijo za uničenje iranskih jedrskih ambicij, kakršno je izraelska vojska že izvedla v Iraku (leta 1981) in Siriji (2007).

Optimistično vzdušje v mednarodni skupnosti pred nadaljevanjem pogajanj o usodi iranskega jedrskega programa v Ženevi je zato, pričakovano, sprožilo ostre reakcije izraelskih oblasti, ki so v zadnjih dneh sprožile pravo medijsko ofenzivo, v okviru katere so visoki predstavniki judovske države svarili pred pretiranim popuščanjem Teheranu, češ da se tamkajšnja jedrska računica kljub spravljivim tonom, ki jih je prinesla junijska izvolitev predsednika Hasana Rohanija, ni spremenila. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v skladu s tem novega iranskega voditelja označil za »volka v ovčji preobleki«, tik pred začetkom ženevskih pogovorov pa so iz Izraela sporočili, da bi bila preuranjena omilitev sankcij proti islamski republiki »zgodovinska napaka«.

Netanjahu je poleg tega med svojim nedavnim govorom v generalni skupščini OZN ponovil, da bo judovska država izvedla napad na Iran, če bo ugotovila, da diplomatska prizadevanja, s katerimi v Teheranu po mnenju izraelskega vodstva zgolj kupujejo čas, ne vodijo nikamor. Ker pri tem, kakor za zdaj kaže, ne more računati na podporo ZDA, ki si v trenutnih razmerah nikakor ne želijo še enega kriznega žarišča v že tako povsem razvnetem Bližnjem vzhodu (čeprav po drugi strani tudi v Washingtonu nočejo izključiti grožnje z vojaškim napadom), se zastavlja vprašanje, ali je Izrael tak podvig sposoben izpeljati sam. Iranski jedrski program je namreč zaradi omejenih izraelskih vojaških zmogljivosti, velike oddaljenosti in široke palete dobro utrjenih tarč izjemno težak zalogaj, uspeh tovrstne operacije, če bi se judovska država odločila zanjo, pa bi bil na meji čudeža.