Tita so pokopali za kamere in zares

Beograd – V nekdanji SFRJ so, da bi se svetovni in domači javnosti pokazali v čim lepši luči, nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita pokopali dvakrat. V javnost je tudi pricurljalo, da vsa razstavljena odličja na pogrebu njegove vdove Jovanke Broz niso bila njena.

Srbska oblast ni v celoti izpolnila zadnje želje Jovanke Broz, da bi bila pokopana v skupnem grobu poleg svojega moža. Če bi jo pokopali v istem grobu, v katerem počiva Tito, bi morali z ogromnim dvigalom dvigniti kar devet ton težko marmorno ploščo, kar bi bil zapleten, nevaren in izjemno drag podvig.

Po navedbah glavnega inženirja Dragomirja Gavrilovića, ki je preminil pred sedmimi leti, se je jugoslovanski odbor za Titov pogreb najbolj bal, da bodo ukradli Titove posmrtne ostanke. V času Titove bolezni, ko je bila njegova smrt le še vprašanje časa, so neznani izsiljevalci v ZDA ukradli posmrtne ostanke Charlieja Chaplina. Zato se je odbor tedaj odločil, da bo tako zavaroval Titov grob, da tudi najspretnejši lopovi ne bodo mogli ukrasti njegovih posmrtnih ostankov.

Najboljša rešitev se je zdela večtonska marmorna plošča, ki je odboru povzročila nove skrbi. Postavilo se je vprašanje, kako naj pokopljejo Tita, da bo njegov pogreb kar se le da veličasten pred očmi sveta in domačo javnostjo. Čeprav so nagrobno ploščo pravočasno pripravili, je bilo jasno, da jo lahko postavijo na grob le z dvigalom, kar bi bilo dolgotrajno in na pogled neprivlačno. Sklenili so, da bodo Tita pokopali dvakrat, prvič za kamere in drugič zares.

Priprave za pogreb je vodil takratni generalni sekretar predsedstva SFRJ, general Ivan Dolničar. Pod njegovim vodstvom so v Sloveniji loščili in polirali le modri vlak za zadnje Titovo potovanje, Gavrilovićevi delavci pa so padali v nezavest od utrujenosti, da bi dobili bitko s časom. V 72 urah so zabetonirali 200 kvadratov površine v Hiši cvetja, v njenem sklopu pa uredili grobnico, prostor za mimohod in tribune za več kot sto državnikov z vsega sveta. Namesto prave nagrobne plošče so pripravili veliko lažjo maketo plošče, ki je bila le obložena z marmorjem.

Finiš

Čeprav so se vsi bali, da bodo sveže prilepljene marmorne ploščice začele odpadati s falsifikata, se je Titov pogreb končal brez neprijetnih presenečenj. Ko so kamere ugasnile, državniki pa zapustili kompleks, se je začel finiš pogreba. Iz grobnice so dvignili krsto s Titovim truplom, ki so jo zakovano pripeljali iz Ljubljane v Beograd, ter jo obložili z bakreno masko in znova spustili v grob. Čeznjo so najprej postavili betonsko ploščo, nato pa še pravo marmorno nagrobno ploščo. Titov pogreb je tako v drugo trajal vse do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne.

Če neznanci ne bi ukradli iz spominske sobe v Hiši cvetja pet odličij Jovanke Broz, bi najbrž ostalo zavito v tančico skrivnosti, da vsa odličja skupaj z redom za hrabrost, ki ga je Brozova dobila kot majorka Jugoslovanske ljudske armade in nosilka partizanske spomenice leta 1941, sploh niso njena. Da so odlikovanja izginila, so ugotovili člani družine šele tri dni po pogrebu, ko so prišli v muzej, da bi prevzeli odličja.

Na dan pokopa Jovanke so bila odličja razstavljena ob mrliškem odru pokojne pred Hišo cvetja, ob častni straži srbske vojske, po pogrebu pa so jih premestili v spominsko sobo. Ko so jih neznani storilci ukradli, je Muzej zgodovine Jugoslavije potrdil kot resnične govorice, da Jovankini svojci pred pogrebom niso našli vseh njenih odličij.