»To je vojna. In poti nazaj ni.«

Ruski aktivist meni, da se je državljanska vojna v Ukrajini že začela in da konflikt ni političen, ampak − etničen.

Objavljeno
19. februar 2014 17.26
UKRAINE-UNREST-EU-RUSSIA-POLITICS
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika

Jegor Prosvirnin je ruski aktivist in ustanovitelj nevladne organizacije Sputnik&Pogrom, ki intenzivno spremlja dogajanje na ulicah Kijeva in tudi drugod po nemirni Ukrajini. Prepričan je, da se je državljanska vojna v Ukrajini že začela in da konflikt ni političen, ampak − etničen.

Je pregrobo reči, da je Ukrajina na robu državljanske vojne?

Ne. Absolutno drži, da je Ukrajina na robu vojne. Danes so oblasti prometno policijo oborožile s kalašnikovkami. Kijev je zaprt. Z letali in avtomobili je nemogoče priti v mesto. Meni se to zdi še kar simptomatično. Včeraj so protestniki v Lvovu in Rivnu, ki so vdrli v vojaška skladišča, prišli do več sto pušk in ducatov mitraljezov. Svoja mesta so poimenovali »ozemlje brez Janukoviča«, ozemlje, ki je osvobojeno kijevskih oblasti. Če to že ni državljanska vojna v polni obliki, z »uporniškimi provincami«, kaj sploh potem je državljanska vojna? Goreče ulice Kijeva so polne oklepnih vozil. Veliko ljudi je bilo ubitih s strelnim orožjem. Zamaskirani desničarski skrajneži na televiziji v živo pretepajo državne uradnike. To je vojna. In poti nazaj ni.

Ali Ukrajina po zadnjih dogodkih lahko preživi kot enotna država?

Upanje obstaja. A možnosti za to so vsako uro manjše. Bojim se, da drvimo proti »jugoslovanskemu scenariju«. Ukrajina ni homogena država. Je kot manjši imperij z ukrajinskim zahodom in ruskim vzhodom. Pomislite na Belgijo. In zdaj tudi ta močna Belgija razpada. Polno je nasilja in etničnega sovraštva. Protestniki v veliki večini govorijo ukrajinski jezik. Policisti večinoma govorijo rusko. To ne deluje kot političen, ampak kot etničen konflikt.

Kako daleč gre lahko Viktor Janukovič?

Odpovedal se bo vsemu razen moči in oblasti ... Torej je pripravljen iti zares daleč in narediti marsikaj. Umrlo je že petindvajset ljudi. Ničesar več ne more izgubiti.

Je še mogoč kakršen koli dialog? Koga bo ulica sploh še poslušala?

Z ulicami lahko uspešno komunicira Vitalij Kličko. Janukovič ali Evropska unija se lahko pogovarjata s Kličkom. Janukovič lahko nagovori ulice. Janukovič ali Združen države se lahko pogovarjajo z Jacenjukom. Ne, z ulico se ni težko pogovarjati. Potem, ko je bilo prelite toliko krvi, se ne sme prenehati govoriti o miru. Res pa je, da lahko opozicijski voditelji na ulici rečejo kar koli, a jih desničarski skrajneži na ulicah ne bodo poslušali. Imajo svoje mrtve - željni so maščevanja.

Danes mineva točno šestdeset let, od kar je Nikita Hruščev Ukrajini »podaril« polotok Krim - ima to v današnjem kontekstu kaj simbolne vrednosti?

Nikakršne. Vsaj zame.

Kako pri vsem skupaj vidite vlogo »mednarodne skupnosti«?

Mednarodna skupnost je že skoraj tri mesece »globoko zaskrbljena« zaradi dogodkov v Ukrajini. To je zelo pomembna vloga: narediti nič in biti ob tem globoko zaskrbljen.