Planet Zemlja bi se lahko še v tem stoletju segrel za šest stopinj Celzija, je ugotovitev, ki so jo tik pred podnebno konferenco OZN v Københavnu, objavili znanstveniki.
U. I.
Planet Zemlja bi se lahko še v tem stoletju segrel za šest stopinj Celzija, je ugotovitev, ki so jo tik pred podnebno konferenco OZN, ki bo od 7. do 18. decembra v Københavnu, objavili znanstveniki. Gre za mejo, ki se je raziskovalcem še pred dvema letoma zdela le skrajnost. Zdaj opozarjajo, da se moramo pripraviti na najslabši mogoč scenarij. Takšen dvig temperature bi imel kataklizmične in nepovratne posledice za naš planet. Obširna območja bi bila neprimerna za naselitev, to pa bi lahko ogrozilo temelje človeške civilizacije.
Napovedi vrhunskih znanstvenikov so črnoglede. Povečanje koncentracije ogljikovega dioksida, ki ga povzročajo industrija, prevoz in izsekavanje gozdov, je glavni krivec za segrevanje ozračja. Nihče ni predvidel, da bodo emisije naraščale tako hitro, kot se to dogaja od leta 2002. Povečujejo se namreč trikrat hitreje, kot so bile letne stopnje v 90. letih prejšnjega stoletja. To pa pomeni, da se mora svet pripraviti na najbolj ekstremen scenarij, ki ga je omenjalo zadnje poročilo Mednarodne skupine za podnebne spremembe (IPCC), objavljeno leta 2007. Čeprav so znanstveniki v preteklosti že špekulirali o mogočih katastrofalnih posledicah, so tokrat prvič jasno povedali, da se približujejo in da nas v resnici lahko doletijo.
Šestinštirideset strani obsegajoč dokument z naslovom Københavnska diagnoza je namenjen bližajoči se konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo decembra na Danskem. Njen cilj je doseči vseplanetarni dogovor o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Zaradi črnih scenarijev je pomen vrha v Københavnu še toliko večji. Nekaj optimizma vlivajo napovedi, da se bo srečanja udeležilo več kot 60 predsednikov držav in vlad, med njimi voditelji Velike Britanije, Nemčije, Francije, Španije, Avstralije, Japonske, Indonezije in Brazilije. ZDA, ki so za Kitajsko drugi največji onesnaževalec, bo zastopal njihov predsednik Barack Obama, vendar ne bo sodeloval na sklepnih pogajanjih. V danski prestolnici se bo ustavil 9. decembra, na poti v Oslo, kjer bo prejel Nobelovo nagrado za mir. ZDA so napovedale, da bodo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšale za 17 odstotkov pod raven iz leta 2005, kar je približno tri odstotke pod mejo iz leta 1990, ki jo upoštevajo v sporazumih ZN. In seveda precej pod priporočilom Mednarodne skupine za podnebne spremembe (IPCC). Kitajska je v četrtek sporočila razveseljivo novico, da se bo vrha udeležil njen predsednik Wen Jiabao. Hkrati so objavili prve številke o omejevanju izpustov ogljikovega dioksida. Do leta 2020 naj bi izpuste škodljivih plinov na enoto bruto domačega proizvoda zmanjšali za 40 do 45 odstotkov glede na leto 2005. Takšne obljube so seveda dobrodošle, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so za takšno velikanko, kot je Kitajska, v resnici skromne. Hkrati je Peking izjavil, da je to le »domača zaveza«, kar pomeni, da se morda ne bo pripravljen zavezati toliko, da bi postavljene cilje vpisali v skupni dokument v Københavnu.
Več v NeDelu