Tri leta in šest mesecev zapora za Ulija Hoeneβa

Obsodba je gromko opozorilo vsem davčnim utajevalcem, da je vrag vzel šalo.

Objavljeno
13. marec 2014 18.34
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Nemško sodstvo noče biti več milostno do velikih davčnih utajevalcev, pa naj so še tolikšne športne, družabne ali gospodarske zvezde. Nogometni in menedžerski legendi kluba Bayern München Uliju Hoeneβu so zaradi več kot 27 utajenih milijonov evrov prisodili tri in pol leta zapora.

Ker se je davkariji prijavil sam, je 62 -letni Bayernov šef upal, da ga bodo kaznovali le s finančno kaznijo ali vsaj s pogojnim zaporom. Njegov odvetnik že napoveduje pritožbo, če bo višje sodišče v Karlsruheju potrdilo sedanjo obsodbo, pa bo moral Uli Hoeneβ tudi za rešetke. Münchensko sodišče je samoprijavo označilo za neveljavno zaradi pomanjkljive dokumentacije, a je bilo tudi brez tega jasno, da se je Hoeneβ prijavil predvsem zato, ker so bili njegovemu skrivnemu premoženju v švicarskih bankah na sledi novinarji. Povrh vsega je na začetku domneval, da je državi dolžan le 3,5 milijona evrov, na koncu pa se je ta vsota napihnila na več kot 27 milijonov.

Doslej so se številni običajni Nemci pritoževali, da se bogati in slavni davčni utajevalci izmažejo samo s poplačilom svojih dolgov državi in kvečjemu s finančno kaznijo za svoje davčne grehe. Celo nekdanjemu poštnemu direktorju Klausu Zumwinklu in nekdanjemu izdajatelju časopisa Die Zeit Theu Sommerju ni bilo treba dejansko v zapor, zdaj pa so se časi spremenili. Nemška država zaradi utaj še vedno izgubi do tristo milijard evrov, s Švico, v katere banke skrivajo približno polovico tega denarja, pa se je Nemčija v minulih letih tako ostro prepirala, da je dvomljiv denar vse manj zaželen tudi v tej in drugih tradicionalnih oazah. Iz vrste odmevnih škandalov dobro vedo, kako lahko je čez mejo pretihotapiti zgoščenke s podatki o bančnih strankah, še posebej, če so oblasti prizadetih držav zanje pripravljene plačati. V minulih nekaj letih se je za samoprijavo odločilo šestdeset tisoč Nemcev, skoraj polovica v lanskem letu.

A je večina proces bolje izpeljala od Ulija Hoeneβa, ki ga zdaj najbrž čaka tudi konec menedžerske kariere pri svojem ljubljenem nogometnem klubu. Če je velik del spornega denarja res prislužil s povsem legalnimi borznimi transakcijami, pa bo lahko svojo nedvomno nadarjenost morda vnovčil tudi po prihodu iz zapora, le na prijavo vseh dohodkov ne bo smel pozabiti.