Tiskane izdaje
Berlin – »Obubožani Grki zdaj vladajo Evropi,« je začetek grškega predsedovanja EU pospremil eden od nemških časopisov. »Nemčija naj sprejme evropsko raznolikost,« vračajo 'dobre želje' grški politiki. Evropsko leto 2014 se začenja!
V letu volitev za evropski parlament grški zunanji minister in podpredsednik vlade Evangelos Venizelos svari pred morebitnimi novimi poskusi izrinjenja njegove države iz območja skupne evropske valute. »Če bo morala Grčija iz območja evra, se to lahko spremeni v grožnjo nemškim davkoplačevalcem,« je povedal v intervjuju za nedeljsko izdajo časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Posebej se je razveselil vprašanja, kaj si misli o varčevalnih lekcijah iz Nemčije, »ki z novo koalicijo ne bo krčila državne potrošnje niti se reformirala, ampak namesto v izobraževanje investirala v upokojence«. Te novinarjeve trditve sicer ni hotel komentirati, zato pa je kritično ocenil nagnjenost nemških vlad, da položaj v svoji državi razumejo kot idealen, h kateremu bi morale stremeti vse druge. »Še posebej države z evropskega juga bi se morale prilagoditi nemškemu razumevanju konkurenčnosti, za nemške državljane in politike ni preprosto sprejeti evropske raznolikosti in pravice drugih do drugačnih rešitev.«
Razgreto ozračje
Evrska kriza se je sicer ustalila, nikakor pa ni odpravljena, zato lahko letos pričakujemo ponovne vroče razprave o tem, kaj prinaša napredek in česa ne. Visoki grški politik, ki bo s premierom Antonisom Samarasom v prihodnji polovici leta predsedoval EU, se je v omenjenem intervjuju sicer hvalil prav z dosežki, ki jih od Grčije že od izbruha krize zahteva prav Nemčija: s primarnim proračunskim presežkom in strukturnimi reformami na trgu delovne sile ter pokojninskega in davčnega sistema. Brez razvpite trojke in pritiska iz Nemčije bi zunanji minister te dosežke najbrž težko navajal nemški in domači javnosti, kljub temu pa se je zavzel tudi za vseevropske varščine za bančne pologe in vključitev evropskega parlamenta v nadzor nad reformami zadolženih držav, ki ga zdaj izvajajo Evropska centralna banka, evropska komisija in Mednarodni denarni sklad.
Kakšna čustva številni Grki še vedno gojijo do Nemčije, je bilo mogoče videti tik pred začetkom grškega predsedovanja EU, ko so neznanci streljali na rezidenco nemškega veleposlanika v Atenah. Letos lahko v Berlinu pričakujejo ponovne zunanje pritiske na nemško »evropsko« politiko, in to ne le iz Aten, kjer se bodo po napovedih svoje centralne banke tudi zaradi stroge evrske ljubezni letos celo pohvalili s pol odstotka gospodarske rasti. V Franciji se bo rast še naprej vrtela okrog ničle in brezposelnost bo še naraščala, kar tri četrtine Francozov pa verjame, da je država na napačni poti. V takšnem ozračju je tudi iz Pariza spet pričakovati jezne ocene nemške evrske politike.
Ta se bo letos morda bolj primerjala z ameriško, če bodo seveda zdržale napovedi o večji ameriški gospodarski rasti in nizki brezposelnosti. Na drugi strani Atlantskega oceana naj bi gospodarska rast dosegla tri odstotke, brezposelnost pa padla na predkrizno raven 6,5 odstotka. Res so okrevanje napovedovali vsako leto po kriznem 2008, tokrat pa bo morda vendarle držalo, ocenjujejo številni ekonomisti, če ne zaradi drugega, zaradi nizkih stroškov za energijo, ki povečujejo konkurenčnost ameriškega gospodarstva, videti je tudi, da so ameriške banke uspešneje od evropskih obračunale s slabimi dolgovi ter povečale lasten kapital. V nasprotju s tem ekonomisti Evropi še naprej napovedujejo več kot 12-odstotno brezposelnost in bledo gospodarsko rast, ki jo bodo zavirale tudi visoke cene energije, še posebej v Nemčiji, ki se je pošteno zakockala s subvencioniranim prehodom na obnovljive energetske vire. Zadnje statistike kažejo, da evropske banke še vedno ne posojajo dovolj gospodarstvu in drugim, zato bo svet Evropske centralne banke s predsednikom Mariom Draghijem v četrtek morda spet razmišljal o negativnih obrestih za bančno parkiranje denarja pri ECB. Velik del odgovornosti za ta razvoj bo morala tudi letos prevzeti Nemčija.
Poraba namesto varčevanja
V začetku letošnjega leta v območju evra ne primanjkuje niti dobrih novic; poleg Grčije pričakuje gospodarsko rast in pomembno znižanje brezposelnosti tudi Španija, Irska pa se je že konec minulega leta vrnila na svetovne finančne trge. Vse države se še naprej veselo zadolžujejo, novost pa je, da se je tudi nemška koalicijska vlada odločila za večjo porabo namesto varčevanja. Christoph Schmidt iz skupine ekonomistov, ki svetujejo nemški vladi, verjame, da bo najnižja zajamčena plača v višini 8,50 evra na uro ogrozila okrog petino delovnih mest, najkasneje leta 2017 pa bodo morali po njegovem prepričanju večjo pokojninsko in drugo potrošnjo plačati z višjimi davki in prispevki. Schmidta še posebej skrbi delno vračanje k upokojevanju pri 63 letih in celo napoveduje, da se sedanja evropska gospodarska lokomotiva z agendo nove vlade morda vrača v položaj evropskega bolnika, kot ga je imela pred letom 2003.
Medtem v Nemčijo prihaja ameriški finančni minister Jack Lew s ponovnimi predlogi, naj Nemčija več zapravlja in tako spodbudi evropsko in svetovno potrošnjo. Nemški konservativci ZDA nasprotno očitajo, da se je ameriški dolg v petih letih povečal za tretjino in če bi se zdaj nizke obresti povečale na raven iz leta 2000, bi morala vlada v Washingtonu samo za obresti plačevati četrtino svoje porabe. Videti je, da bodo gospodarski spori letos zelo podobni lanskim.
