Turčija kopiči sile 
na meji s Sirijo

Ključni namen manevra naj bi bila »okrepitev varnosti v obmejnih predelih države«.

Objavljeno
29. junij 2012 21.49
SYRIA-CONFLICT-TURKEY-MILITARY-MISSILES
D. S., zunanja politika
D. S., zunanja politika

Ankara − Konflikt med Turčijo in Sirijo se po sestrelitvi turškega reaktivnega letala, ki je pred tednom dni zašlo v sirski zračni prostor, samo še zaostruje. Uradna Ankara je te dni že začela uresničevati napovedi, po katerih na mejo med državama pošilja dodatna oklepna vozila in protiletalsko obrambo.

Turška vlada je v minulih dneh tudi uradno potrdila napovedi, po katerih bo okrepila svoje vojaške sile na meji med državama. Po trditvah vojaškega vrha so v pokrajini Hataj že namestili dodatno protiletalsko obrambo, po poročanju turške televizije TRT in tiskovnih agencij, pa naj bi vlada v skladu s sprejetimi »preventivnimi varnostnimi ukrepi« na mejo med državama poslala tudi druge vojaške okrepitve. Turški mediji so tako proti koncu tedna gledalcem in bralcem že postregli s posnetki konvojev, tudi na tovornjakih nameščenih raket, ki se pomikajo proti sirski meji.

Najmanj 30 vojaških vozil je po poročanju državne tiskovne agencije Anatolia že v četrtek prispelo v obalno mesto Iskenderun, vojaške okrepitve pa so menda predvidene tudi v provinci Sanliurfa. Eden izmed vladnih tiskovnih predstavnikov je za agencijo Reuters uradno potrdil, da gre za načrtovane premike vojaških sil, o katerih naj bi Damask uradno seznanil tudi sam turški ministrski predsednik Redžep Tayyip Erdogan. Ključni namen manevra naj bi bila »okrepitev varnosti v obmejnih predelih države«.

Odnosi med Turčijo in Sirijo se torej po sirski sestrelitvi turškega vojaškega letala samo še zaostrujejo. V Ankari so namreč prepričani, da je šlo za namerno in povsem nepotrebno sirsko provokacijo, zato je premier Erdogan za primer, če bi se kakršno koli podobno izzivanje ponovilo, zagrozil s takojšnjim turškim vojaškim odgovorom. Vsak premik sirskih enot proti skupni meji bo po njegovih besedah razumljen kot vojaška grožnja, na katero bodo turške sile ustrezno odgovorile. Sirska vojska bo v tem primeru obravnavana kot vojaški cilj, ki ga bo turška obramba takoj napadla.

V turškem vojaškem vrhu so še vedno prepričani, da bi morala sirska protiletalska obramba, če je turško vojaško letalo pred tednom dni slučajno in po pomoti res zašlo v sirski zračni prostor, pilota najprej opozoriti, ne pa da so na letalo streljali brez vsakršnega opozorila. Povrhu se je sestrelitev, vsaj po prepričanju Ankare, zgodila v mednarodnem zračnem prostoru, sirska protiletalska obramba pa je po zagotavljanju Turčije kasneje streljala tudi na turško reševalno letalo, ki je iskalo ponesrečena pilota iz sestreljenega letala.

Po sirskem zagotavljanju je bila sestrelitev nesreča, za katero je menda kriva »avtomatična reakcija« enega izmed poveljnikov protiletalske obrambe, ki se je predvsem zaradi nenavadno visoke hitrosti in nizkega leta »neidentificiranega vojaškega letala« na let takoj odzval kot na vdor v sirski zračni prostor in temu primerno reagiral. V Natu, ki se je na zahtevo Turčije sestal takoj po incidentu in se je tako v skladu s četrtim členom pogodbe zavezništva odzval na nepričakovano zaostritev odnosov med Ankaro in Damaskom, so Turčijo seveda odločno podprli, v morebitni mednarodni preiskavi letalskega incidenta pa so ji seveda pripravljeni tudi zaščititi hrbet. Vseeno pa je zavezništvo poudarilo, da od sosednjih držav pričakuje umiritev razmer, in da se v primeru podobnih novih provokacij nikakor ne misli pustiti na silo potegniti v sirsko-turški konflikt.