Turčinov: Ukrajinska vojska v polni bojni pripravljenosti

Začasni ukrajinski predsednik je še priznal, da je uradni Kijev »nemočen« na vzhodu države.

Objavljeno
30. april 2014 15.53
UKRAINE-RUSSIA-CRISIS
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Kijev - Razmere na vzhodu Ukrajine se z dneva v dan bolj zaostrujejo, nič manj ostra ni niti retorika med Washingtonom, Moskvo in uradnim Kijevom. Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je po poročanju ruske RT danes na srečanju z guvernerji regij v Kijevu dejal, da je ukrajinska vojska zaradi »grožnje ruske invazije« v polni bojni pripravljenosti, hkrati pa priznal, da Kijev ne nadzoruje razmer na vzhodu države.

»Odkrito povem: varnostne sile ta čas niso sposobne hitro prevzeti nadzora nad razmerami v Donecku in Luhansku.  Varnostna telesa niso sposobna zavarovati civilistov. So nemočna pri opravljanju svoje dolžnosti. Še več, nekatere enote celo pomagajo ali sodelujejo s terorističnimi organizacijami,« je danes povedal Turčinov. Po njegovih besedah je zdaj glavna nalog ta, da preprečijo širjenje »teroristične grožnje«, kot imenujejo prorusko uporništvo, v druge kraje.

Zbrane je po poročanju RT še pozval k hitrejši sestavi regionalnih oboroženih sil, zvestih Kijevu. »Moramo imeti možnost, da te enote hitro napotimo v ogrožene regije,« je povedal.

Včeraj so proruski uporniki v mestu Luhansk zavzeli poslopja tamkajšnjih lokalnih oblasti in policijsko postajo ter nad njima razobesili rusko zastavo. Od danes zjutraj sta v njihovih rokah še ena policijska postaja in mestna hiša v kraju Horlivka, a dela mestnega sveta menda ne ovirajo. Z njimi se je že srečal župan Jevgen Klep, ki je po poročanju francoske tiskovna agencije AFP povedal: »Naša naloga je poskrbeti, da mesto deluje nemoteno.«

V rokah proruskih upornikov je zdaj več vladnih poslopij v približno 12 mestih na vhodu Ukrajine. Od uradnega Kijeva zahtevajo večjo avtonomijo in tesnejše vezi z vzhodno sosedo. Uradni Kijev zahteve proruskih upornikov vztrajno zavrača zaradi strahu pred scenarijem, podobnem tistemu na polotoku Krim. Na strani Kijeva so tudi EU in Združene države Amerike, ki Rusijo obtožujejo netenja nemirov na vzhodu Ukrajine, kar pa uradna Moskva vztrajno zanika. »Tam ni ne ruskih inštruktorjev ne posebnih sil ne vojakov,« je sinoči v Minsku dejal ruski predsednik Vladimir Putin.

Washington in Bruselj sta proti Rusiji sprejela nove sankcije, ki pa je že napovedala povračilne ukrepe. Putin je tako sinoči opozoril, da bi lahko zaradi njih trpele tuje družbe, ki poslujejo na dobičkonosnem ruskem energetskem trgu. »Če se bo to nadaljevalo, bomo seveda prisiljeni premisliti o poslovanju [tujih družb] v Ruski federaciji, tudi v glavnih sektorjih ruskega gospodarstva, kot je energetika,« je povedal.

Ruski predsednik je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki jo povzema STA, v Minsku še izrazil pričakovanje, da bodo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih od petka na vzhodu Ukrajine zadržujejo proruski uporniki, kmalu lahko neovirano zapustili območje.

Putin bo polotok Krim, ki ga je Rusija priključila marca, morda prvič obiskal 9. maja, kjer naj bi si v Sevastopolu ogledal vojaško parado ob obletnici zmage v drugi svetovni vojni. Kremelj obiska uradno še ni potrdil.