Tiskane izdaje
Ankara - Aferam, v središču katerih so turški premier Recep Tayyip Erdoğan ali z njim politično tesno povezani ljudje, v Turčiji ni videti konca. Danes v državi odmeva predvsem včeraj objavljeni telefonski pogovor, v katerem domnevno premier Erdoğan svojemu sinu Bilalu naroča, naj skrije več milijonov evrov, skritih v več hišah. Turški premier je zatrdil, da gre za »sovražni napad«, opozicija zahteva njegov odstop.
Kmalu po objavi telefonskega pogovora, katerega avtentičnost še niso potrdili, so iz urada premiera sporočili, da je posnetek »zmontiran in v celoti lažen«. »Tisti, ki stojijo za to umazano zaroto zoper turškega premiera bodo pripeljani pred roko pravice, kjer bodo odgovarjali za svoja dejanja,« so posvarili.
Objavljeni posnetek je sestavljen iz štirih telefonskih pogovorov med domnevno Erdoğanom in njegovim sinom. Nastali naj bi 17. decembra lani, torej na isti dan, ko je turška policija v okviru preiskave o korupciji prijela več kot 20 oseb, med njimi tudi sinove treh ministrov in več uglednih poslovnežev. Posnetek si je od včeraj ogledalo že dva milijona in pol obiskovalcev spletnega portala YouTube.
Množično prisluškovanje?
Erdoğan je za objavo posnetka obtožil svojega nekdanjega tesnega zaveznika Fethullaha Gülena. Vplivni klerik, ki od leta 1999 živi v ZDA, naj bi po trditvah vlade stal za vsemi korupcijskimi aferami, ki so vzniknile od decembra lani. Vodile so v odmevne sodne postopke, več ministrov je zaradi vpletenosti v afere odstopilo.
Erdoğan Gülena oziroma njegove privržence obtožuje, da poskušajo ustanoviti »državo v državi«. Po izbruhu afere je vlada odpustila ali premestila več sto policistov in zaposlenih v pravosodju. Včeraj so nekateri turški mediji poročali, da so tožilci, ki so šele pred kratkim zasedli položaj, odkrili, da so Gülenovi privrženci, zaposleni v policiji in sodstvu, dolga leta prisluškovali več tisoč vplivnim posameznikom, med drugim tudi premieru, ministrom in novinarjem. Eden od tožilcev Adem Ozcan, ki naj bi bil vpleten v nezakonito prisluškovanje, je obtožbe sicer ostro zanikal.
Glavna opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je vlado že pozvala, naj odstopi. »Nedopustno je, da nekdo, ki se je znašel v teh umazanih odnosih, še vodi Turčijo. Ta vlada je izgubila vso legitimnost,« je povedal tiskovni predstavnik CHP Haluk Koç.
Nekdanji zaveznik
Kot smo že poročali, ima islamski klerik Fethullah Gülen - kljub temu da že poldrugo desetletje živi v ZDA - precejšen vpliv v turški družbi in politiki. Po ocenah nekaterih analitikov so pripadniki njegovega gibanja, tudi oziroma predvsem po zaslugi še pred kratkim tesnega zavezništva z vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP), v zadnjih letih močno okrepili svoj vpliv v pravosodju in varnostnih silah, zdaj pa, tako vsaj zatrjujejo v vladi, izkoriščajo ta vpliv za obračun z »nekooperativnim« premierom.
Kot rečeno, je Gülen še nedavno veljal za tesnega zaveznika Erdoğanove AKP, ki ji je pomembno pomagal tudi pri izrinjanju nekoč vsemogočne vojske od vzvodov oblasti. Odnosi med njima so se menda najprej znašli na preizkušnji zaradi ohladitve turške politike do ZDA in Izraela, sodu pa naj bi izbili dno lanski brutalen obračun vlade s protestniki, ki so vstali proti premierovi naraščajoči samovolji, in njeni načrti za ukinitev mreže Gülenovih zasebnih šol, ključnega vzvoda širjenja vpliva njegovega gibanja Hizmet, ki sega daleč onkraj turških meja (po nekaterih podatkih ima izobraževalne izpostave že v več kot 140 državah). Vplivni klerik je sicer decembra v pismu turškemu predsedniku Abdullahu Gülu zanikal, da bi bili njegovi privrženci vpleteni v kakršnokoli zaroto proti vladi.
