Tiskane izdaje
21:07: Jutri se bo spet sestal Severnoatlantski svet in v skladu s 4. členom washingtonskega sporazuma razpravljal o agresiji na Ukrajino. V njem so predvidena posvetovanja, če katera od članic meni, da je ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katerekoli od članic. Takšna razprava da bo četrta v Natovi zgodovini.
Nato obravnava dogajanje v Ukrajini kot grožnji sosednjim članicam zavezništva, ima pa tudi neposreden in resen učinek na varnost in stabilnost evroatlantskega območja. Zasedanje je zahtevala Poljska.
19:04: Zunanji ministri EU so ostro obsodili jasno kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti z dejanjem agresije ruskih oboroženih sil kot tudi z odobritvijo sveta federacije za uporabo vojaške sile v Ukrajini. Dejanja da kršijo ustanovno listino OZN, Helsinško listino in ruske zaveze glede suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine (v memorandumu iz Budimpešte leta 1994 in dvostranskem sporazumu o prijateljstvu iz leta 1997).
Rusijo so pozvali k takojšnjemu umiku sil na Krimu v vojašnice. Če Rusija ne bo naredila korakov k zmanjševanju napetosti, bo EU odločila o posledicah za dvostranske odnose z Rusijo, na primer z ustavitvijo pogovorov o vizumih in novem sporazumu z Moskvo; obravnavala pa bo tudi nadaljnje usmerjene ukrepe. V „orožarni“ EU so na voljo, denimo, zamrznitev bančnih računov, embargo na orožje, prepoved izdaje vizumov.
18:49: Na zasedanju zunanjih ministrov EU odzivov na ponudbo zunanjega ministra Karla Erjavca pomoči v razreševanju krize (pripravljen se je bil dvostransko sestati z vodjem ruskem diplomacije Lavrovom) ni bilo. Zunanjepolitična predstavnica Ashtonova je po Erjavčevih besedah slovenski predlog „vzela na znanje“. Sama se bo že tako jutri sestala z Lavrovom. Tako Erjavec vidi svoj cilj (politični dialog z Rusijo) kot izpolnjen. Vir pri diplomaciji EU je na vprašanje o Erjavcu pojasnil, da je odziv in politika EU v sklepih zasedanja. V njih članice zagovarjajo posredništvo Ovse, Združenih narodov in drugih organizacij. Erjavčeva ponudba je bila ocenjena kot „njegova pozicija“.
18:16: Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier je potrdil, da bodo v primeru, da Rusija ne pripomore k umiritvi razmer v Ukrajini, sprejeti ukrepi, ki bodo vplivali na dvostranske odnose. Omenil je ustavitev pogajanj o liberalizaciji vizumskega režima in o novem sporazumu Unije z Moskvo. Berlin zagovarja oblikovanje posebne misije Ovseja, ki bi na terenu ugotovila, kaj se zares dogaja na Krimu in v vzhodni Ukrajini.
Zunanji ministri pozivajo k zmanjševanju napetosti. Steinmeier je obe strani pozval k neposrednim pogovorom. »Obstaja tveganje, da v napetem položaju nekdo izgubi živce in da se nato stvari odvijajo samodejno. To moramo preprečiti,« je opozoril Steinmeier. Zasedanje zunanjih ministrov se končuje. Do vrhu EU, predvidoma v četrtek, naj bi se nadaljevala prizadevanja za ustanovitev kakšnega mednarodnega foruma (kontaktne skupine), v katero bi bili vključena tako Ukrajina kot Rusija, ukvarjala pa bi se z reševanjem krize.
17:49: Ameriški podpredsednik Joe Biden je ruskega premiera Dimitrija Medvedjeva v telefonskem pogovoru pozval, da naj Rusija nemudoma umakne vojsko, dopusti prihod mednarodnih opazovalcev in začne pogovore z ukrajinsko stranjo, so sporočili iz Bele hiše.
17:28: Trenutni predsednik Varnostnega sveta Združenih narodov, luksemburžan Sylvie Lucas, je za 20:30 po našem času napovedal novo sejo Varnostnega sveta. Za razliko od petkove in sobotne, današnja seja ne bo zaprta in bodo na njej svoja stališča lahko podale tudi ostale države. Malo verjetno pa je, da Rusija ne bo izkoristila pravice do veta, v kolikor bi VS sprejel njej nevšečno stališče.
16:19: Ruska črnomorska flota je ukrajinskim silam na Krimu ukazala, naj se do druge ure ponoči po srednjeevropskem času predajo, sicer jim grozi vojaški obračun, poroča agencija Interfax, ki se sklicuje na vir pri ukrajinskem notranjem ministrstvu. Ultimat je ukrajinskim silam postavil poveljnik ruske flote Aleksander Vitko. Ministrstvo navedb še ni komentiralo, niti se nanje ni odzvala Moskva.
15:33: Ukrajina je Moskvo obtožila, da na polotok Krim pošilja dodatne vojaške sile in vojaška letala. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pojasnil, da so vojaki na območju potrebni za stabilizacijo razmer.
15:24: Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes ostro kritiziral grožnje s sankcijami proti Rusiji in bojkotom predvidenega zasedanja skupine G8 čez nekaj mesecev v Sočiju. »Tisti, ki poskušajo razmere razlagati z vrsto agresije ter grozijo z bojkotom in sankcijami, so prav tisti, ki so Ukrajince vseskozi spodbujali, naj odstopijo od dialoga, s čimer so privedli do polarizacije ukrajinske družbe,« je dejal po navedbah AFP.
15:06: Ukrajinska opozicijska voditeljica Julija Timošenko je danes dejala, da je Rusija s svojimi dejanji na Krimu pravzaprav napovedala vojno Britaniji in Združenim državam Amerike, piše AFP. V memorandumu iz Budimpešte leta 1994 sta se namreč London in Washington strinjala, da bosta Ukrajini v zameno za uničenje njenega jedrskega arzenala zagotovila varnost.
14:22: »Imamo najhujšo krizo v Evropi po jugoslovanskih nasledstvenih vojnah,« je v Bruslju povedal poljski zunanji minister Radek Sikorski. Prepričan je, da je na preizkušnji verodostojnost mednarodne skupnosti in še zlasti EU.
14:19: Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je Rusijo pozval, naj se izogiba dejanjem in retoriki, ki bi lahko poslabšala razmere v Ukrajini. »Ključnega pomena je zagotoviti spoštovanje in ohranjanje ukrajinske neodvisnosti, enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti,« je dejal in poudaril, da je sedaj najpomembneje vzpostaviti mir in zmanjšati napetosti.
14:17: Zaradi zasotrovanja položaja v Ukrajini bo po besedah predsednika evropskega komisije Joséja Manuela Barrosa sklican izredni vrh EU. Bil naj bi kmalu, voditelji 28 članic se utegnejo predvidoma sestati v Bruslju že v četrtek.
13:57: Ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk je posvaril, da bi vojaški konflikt v Ukrajini ogrozil stabilnost celotne regije. Na srečanju s poslovneži je zanikal govorice, da bo nova vlada nacionalizirala zasebna podjetja.
13:55: Proruski protestniki so po navedbah Reutersa zasedli prvo nadstropje regionalne vlade v mestu Doneck na vzhodu Ukrajine.
13:48: Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je za Delo povedala, da podpira pobudo za slovensko posredovanje v sporu med Ukrajino in Rusijo. »Narediti moramo vse, da ne pride do oboroženega spopada in da se spor reši po politični poti,« je dejala.
13:23: Iz urada predsednika republike Boruta Pahorja so sporočili, da predsednik pozdravlja načelen dogovor o napotitvi mednarodne misije v Ukrajino in izraža upanje, da bo dogovor čim prej izveden. Poudarja tudi pomen spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti, zlasti sporazuma iz Budimpešte (1994), ki Rusko federacijo izrecno zavezuje k spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine.
13:21: »Evropa je nedvomno v najhujši krizi po padcu (berlinskega) zidu,« je v Bruslju ocenil nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Četudi je položaj vsak dan bolj zaostren, da ne bi smeli stvari obravnavati kot odločene. Preobrat da je izvedljiv. Sporočila EU bi morala biti jasna: akcije Rusije so nesprejemljive, Ukrajina pa mora zagotoviti spoštovanje pravic manjšin.
Po Steinmeierjevih besedah stališča in razprave ne bodo rešile krize. »Čas je za diplomacijo,« je ocenil vodja nemške diplomacije. Nemčija zagovarja ustanovitev misije OVSE, ki bi ugotavljala položaj na Krimu in vzhodu Ukrajine. Opozoril je na pozitivne izkušnje s kontaktnimi skupinami, ki so preteklosti pripomogle k reševanju krize. Tudi formatov, v katerih Zahod deluje skupaj z Rusijo (G-8), da ne bi smeli pozabiti.
13:10: Slovenija po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca znotraj EU ponuja pomoč pri reševanju ukrajinske krize. Vodja slovenske diplomacije je, denimo, kot eno od možnosti omenil dvostranske pogovore z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, ki bi jih opravil v imenu EU. Prednost Slovenija da je, da ni obremenjena v odnosih z Rusijo, zato bi lahko odigrala pozitivno vlogo. Odzivov na slovensko pobudo še ni.
Slovenija nasprotuje uvedbi sankcij EU proti Rusiji, ker da bi z njimi uničili dialog in ne bi pripomogli k rešitvi krize. Glede tega da je slovensko stališče bliže stališčem Francije in Nemčije kot vzhodnim članicam, ki zagovarjajo bolj ostre prijeme Unije. Na naše vprašanje, ali se strinja s stališčem nemške kanclerke Merklova, da je Rusija z operacijo na Krimu kršila mednarodno pravo, je Erjavec odgovoril: »Glede ruskih mednarodnih zavez bi se lahko strinjali, da se je to zgodilo«.
12:58: Ruska vojaška letala so po podatkih obrambnega ministrstva ponoči dvakrat kršila ukrajinski zračni prostor nad Črnim morjem, poroča agencija Interfax. Podrobnosti niso znane.
12:11: Po navedbah diplomatskih virov bodo zunanji ministri EU razpravljali tudi o grožnji Rusiji s sankcijami, kakršne so zamrznitev bančnih računov in prepoved izdaje vizumov visokim uradnikom. Toda razprava da še nikakor ne pomeni, da bo grožnja sprejeta. »Poteka še živahna razprava,« je pojasnil vir.
11:49: Vodja švedske diplomacije Carl Bildt je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU opozoril, da je ključna ostra obsodba ruske agresije na Ukrajino z okupacijo Krima. Iskati da bi sicer morali politično rešitev, a temeljiti bi morala na umiku enot iz nezakonite operacije in preklicu grožnje z invazijo v celotno Ukrajino. »Del ljudi v Rusije je navdušena nad vojaškim razmišljanjem. Kmalu bodo spoznali meje tega. Vojska ni pot do prijateljev v Evropi in svetu,« je dejal švedski zunanji minister. Opozoril je, da so v preteklosti različni režimi uporabljali argument o domnevni zaščiti lastnih državljanov za vdor v druge države. V Evropi da je bila takšna doktrina po koncu hladne vojne zavrnjena. Njena posledice so se po Bildtovih besedah videle med vojnami na Balkanu.
11:48: Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je sporočil, da se Ukrajina ne bo odpovedala Krimu.
11:30: Razmere v Ukrajini so za zdaj še pod nadzorom, a zaradi stopnjevanja vojaške pripravljenost Ukrajine in Rusije obstaja možnost, da se položaj zaostri, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predavatelj na fakulteti za družbene vede Milan Brglez.
Po njegovih besedah mora rešitev konflikta temeljiti na ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je tudi stališče mednarodne skupnosti in EU. »Menim, da ni v interesu Rusije, da bi se ozemeljsko dodatno razširila,« pravi Brglez.
Pri tem opozarja, da je Ukrajina država, v kateri v preteklosti še ni bilo zamenjave oblasti po mirni poti, kar bi lahko pomembno vplivalo na reševanje krize. »To ni običajna demokratična država, kjer bi se tisti, ki izgubi na volitvah, umaknil,« pravi Brglez in po pisanju STA dodaja, da ravno zaradi tega za maj napovedane predčasne predsedniške volitve najverjetneje ne bodo prinesle rešitve.
11:24: Rusija je pripadnikom pred dnevi razpuščenih posebnih enot ukrajinske policije Berkut začela deliti ruske potne liste in sporočila, da jih je pripravljena zaposliti na ruskem ozemlju. Pred tem bodo morali ukrajinski policisti pridobiti rusko državljanstvo, piše Ria Novosti.
11:19: Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nove ukrajinske oblasti obtožil napadov na manjšine, poroča tiskovna agencija AFP. Stopil je v bran ruskim potezam na ukrajinskem polotoku Krim ter dejal, da so bile nujne za zaščito ruskih državljanov in človekovih pravic. Ukrajino je pozval k spoštovanju dogovora, sklenjenega 21. februarja, tako glede ustavnih reform kot izvedbe referenduma v vseh regijah. Lavrov je ruske zahodne partnerice pozval, naj odmislijo geopolitična preračunavanja in na prvo mesto raje postavijo državljane Ukrajine.
11:16: Ruski finančni minister Anton Siluanov je sporočil, da se bo Moskva do konca dne odločila glede finančne pomoči za ukrajinsko avtonomno republiko Krim.
11:12: Ruski energetski gigant Gazprom je Ukrajino danes posvaril, da bo po prvi četrtini leta morda podražil ceno zemeljskega plina, poroča Reutres.
10:56: Ukrajinske oblasti so proti nekdanjemu predsedniku Viktorju Janukoviču sprožile kazenski postopek zaradi poskusa kršitve ustave, poroča tiskovna agencija Ria Novosti. Kijev je za Janukovičem že pred dnevi razpisal tiralico zaradi množičnih umorov, v petek pa je sporočil, da bo od Rusije zahteval njegovo izročitev.
10:53: Združene države Amerike pozivajo, naj v Ukrajino nemudoma odpotuje misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki naj tam spremlja in prepreči konflikt, zagotovi zaščito človekovih pravic pripadnikov manjšin, prepreči mejni konflikt, spodbuja spoštovanje ozemeljske celovitosti ter vzdržuje mir, stabilnost in varnost v regiji, piše AFP.
10:47: Novoimenovani proruski premier avtonomne ukrajinske republike Krim Sergej Aksjonov je v pogovoru za ruski časnik Rosijskaja Gazeta zagovarjal prevzem oblast na jugu Ukrajine. V Kijevu so politiki ljudstvo pozvali, naj prevzamejo oblast in to so storili. »Kar velja za Kijev, mora veljati tudi za Krim,« je po pisanju STA dejal Aksjonov. Nova ukrajinska vlada je proruske oblasti na Krimu označila za nezakonite.
10:44: Ruski premier Dmitrij Medvedjev je danes sporočil, da odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ostaja legitimni predsednik države. Dodal je, da Rusija ne priznava novega ukrajinskega vodstva, ki je po njegovem mnenju z odstavitvijo Janukoviča kršilo ukrajinsko ustavo, piše STA.
***
Kijev − Razmere v Ukrajini se še naprej zaostrujejo. Ruske sile krepijo svojo prisotnost na polotoku Krim, avtonomni pokrajini na jugovzhodu države, ki je zgodovinsko pripadala Rusiji, a jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov leta 1954 podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini.
Kot piše britanska mreža BBC, so ruske sile kljub svarilom Zahoda prevzele nadzor nad Krimom. Dve veliki ukrajinski vojaški oporišči sta obkoljeni, ključna infrastruktura, kot so letališča, pa zasedena. Poleg tega ukrajinska mejna straža poroča, da Rusija v bližino mesta Kerč, ki leži ob meji, pošilja vse več oklepnih vozil, poročajo pa tudi o premikih ruskih vojaških ladij v okolici mesta Sevastopol, kjer je nastanjena ruska črnomorska flota.
Mednarodna skupnost ogorčena
»Kršitev ukrajinske suverenosti« so v skupini izjavi že obsodili voditelji sedmih gospodarskih velesil G7, torej ZDA, Japonske, Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije in Italije, ki skupaj z Rusijo sestavljajo skupino G8. V izjavi, ki jo je v imenu sedmerice objavila Bela hiša, sporočajo, da začasno opuščajo vse priprave na za junij predvideni vrh skupine G8, ki bi moral potekati v ruskem olimpijskem mestu Soči.
Še naprej se nadaljujejo tudi prizadevanja za diplomatsko rešitev spora. V Bruslju se bodo tako na izrednem zasedanju sestali zunanji ministri Evropske unije, med katerimi bo tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Iz Združenih narodov so sporočili, da bo še danes v Ukrajino pripotoval namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Jan Eliasson, generalni sekretar ZN Ban Ki Mun pa se bo danes v Ženevi sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. V Kijev je na pogovore o reševanju krize v Ukrajini danes pripotoval britanski zunanji minister William Hague, jutri pa se mu bo pridružil še ameriški zunanji minister John Kerry.
Kot smo že poročali, so nove ukrajinske oblasti v odzivu na poteze Moskve − ta je sporočila, da z njimi zgolj ščiti interese ruskih prebivalcev Krima, ki jih je, kot kaže popis prebivalstva iz leta 2001, 58,5 odstotka − odredile mobilizacijo sil, ukazale bojno pripravljenost vojske, vpoklicale rezerviste, ki bodo danes začeli desetdnevno urjenje, in mednarodno skupnost prosile za podporo. Poleg tega je vlada v Kijevu na proruskem vzhodu države imenovala nove guvernerje in na svojo stran pridobila bogate ukrajinske poslovneže. Ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk je pri tem posvaril, da je država na pragu katastrofe.
