Tiskane izdaje
New York – Ameriška vlada in EU sta danes zaostrili sankcije proti osebam in podjetjem, ki imajo tesne vezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nova črna lista ZDA se ne loteva širših delov gospodarstva, zato pa je na njej 17 podjetij, povezanih z ruskim vrhom. Bruselj je na svoj seznam kaznovanih dodal 15 novih imen.
Bela hiša je sporočila, da so novi ukrepi odgovor »na nadaljevanje ruskega nelegalnega posredovanja v Ukrajini in na provokacije, ki spodkopavajo ukrajinsko demokracijo ter ogrožajo mir, varnost, stabilnost, suverenost in ozemeljsko celovitost« države. Ameriški in evropski uradniki trdijo, da Moskva podpira proruske oborožene milice na vzhodu Ukrajine ter da ni izpolnila obljub o pozivu, naj se umaknejo iz zasedenih javnih stavb in začno sodelovati pri iskanju politične rešitve.
Na ameriškem spisku je sedem ruskih uradnikov, dva naj bi bila člana Putinovega ožjega kroga, ki ne bodo smeli potovati v ZDA, zamrznjeno bo tudi vse njihovo premoženje na dosegu Washingtona. Podobno velja za 17 kaznovanih podjetij, 13 od njih bo po novem za uvoz ameriških izdelkov potrebovalo dovoljenje ameriške vlade, ki ga bržčas ne bo odobrila. Vlada je prav tako prepovedala izvoz visokotehnoloških izdelkov, ki bi jih Rusija lahko uporabila za razvoj in krepitev svojih vojaških zmogljivosti.
Nad premožno elito
Evropska unija je na svojo listo izobčenih uvrstila petnajst dodatnih posameznikov, njihova imena bodo znana z današnjo objavo v uradnem listu, v Bruslju in Washingtonu pa so zatrdili, da delujejo usklajeno. Vendar so Američani, ki nimajo tako tesnih gospodarskih in političnih povezav z Rusijo, precej manj previdni pri izbiranju tarč. Poleg tega evropski pravosodni sistem ne omogoča tako učinkovitega kaznovanja podjetij kot ameriški.
Strategija Bele hiše je zabijanje klina med Putina in premožno elito, ki ga podpira. Tokrat so med drugimi kaznovali Igorja Sečina, predsednika naftnega velikana Rosneft, ter vodjo državnega tehnološkega in vojaškega podjetja Rostec Sergeja Čemezova. Ta naj bi bil Putinov zaupnik in prijatelj iz njunih skupnih vohunskih dni v Vzhodni Nemčiji. ZDA so pri nekaterih že kaznovanih posameznikih ukrepe razširile na njihova podjetja.
Med njimi sta InvestCapitalBank in SMP Bank, ki ju vodita že sankcionirana milijarderja, brata Arkadij in Boris Rotenberg, Putinova prijatelja iz otroštva. S podobnimi težavami se sooča premožni trgovec s surovinami Genadij Timčenko, najbolj znano je njegovo podjetje Gunvor, saj so se ZDA lotile njegovega poslovnega imperija. V njem so med drugim tudi železniška, letalska, gradbena in druga infrastrukturna podjetja. Njega so že prej kaznovali zaradi pomoči neimenovanemu »visokemu uradniku Ruske federacije«.
Uradno Bela hiša ne cilja na premoženje Putina, predsednik Obama je danes dejal, da »nimamo namena preganjati Putina osebno, radi bi spremenili njegovo računico in ga spodbudili, da preide od besed k dejanjem pri iskanju diplomatske rešitve za krizo v Ukrajini«. Toda New York Times je v nedeljski izdaji obsežno opisal ameriško poizvedovanje o bogastvu ruskega predsednika in nič kaj prikrita sporočila Washingtona, da vedo, kje skriva svoj denar. Prav Timčenko in Gunvor naj bi bila ključ do Putinove zakladnice, po nekaterih ocenah vredne med 40 in 70 milijard dolarjev.
Ostreje ali milo?
Ameriški časnik hkrati poroča, da v Beli hiši poteka spopad med zagovorniki ostrejših sankcij, ki želijo z enostranskimi potezami za sabo potegniti tudi Evropsko unijo, in bolj umirjeno strujo, ki zagovarjajo usklajeno delovanje z Brusljem. Predsednik Obama, ki naj bi skupaj s finančnim ministrom Jacobom Lewom sodil med previdnejše, naj bi konec tedna z lista kaznovanih umaknil Alekseja Millerja, vodilnega v energetskem velikanu Gazprom.
Minister Lew je danes napovedal, da bodo sankcije dodatno prizadele rusko gospodarstvo, ki že čuti posledice dosedanjih ukrepov, saj je tuji kapital začel zapuščati državo, bonitetne hiše nižajo oceno državnih obveznic, napovedi o gospodarski rasti pa so vse nižje. Toda sam predsednik je priznal, da »še ne vemo, ali bodo (ukrepi) učinkoviti«, hkrati pa je napovedal, da še vedno lahko kaznujejo večje dele ruskega gospodarstva. Uradni viri so doslej uporabo te možnosti povezovali z morebitnim ruskim napadom na Ukrajino. Ameriška desnica ob tem ves čas pritiska na Belo hišo, češ da so ukrepi preveč blagi. Vendar jih je Obama včeraj opomnil, da je med njimi veliko zagovornikov iraške vojne, ki so državo enkrat že potisnili v nepotreben spopad.
