Ukrajinska kriza: Zahod spet o novih sankcijah proti Rusiji

Berlin – Rusija po besedah nemške kanclerke ni naredila dovolj za uresničitev ženevskih dogovorov o razorožitvi nezakonitih milic v Ukrajini. »Zato bomo morali reagirati,« je Angela Merkel po srečanju s poljskim premierom Donaldom Tuskom napovedala skupno akcijo Evrope in skupine G7.

Kanclerka je v petek te očitke po telefonu sporočila tudi ruskemu predsedniku. Za nemško vlado je pomembno, da bodo skorajšnje volitve v Ukrajini svobodne, demokratične in mednarodno nadzorovane, po besedah kanclerkinega predstavnika za tisk pa hočejo nekatere oborožene skupine na vzhodu države te Ukrajincem odreči. Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je medtem v Tuniziji opozarjal, da se časovno okno za miroljubno rešitev zapira: »Ni več veliko časa za končanje te blaznosti, vse strani se morajo spametovati.«

Socialdemokratski šef diplomacije je po informacijah časopisa Süddeutsche Zeitung že sprožil pobudo za rešitev ženevskega sporazuma med Rusijo, Ukrajino, ZDA in EU, ki že po tednu dni poka po vseh šivih. V pismu Washingtonu, Moskvi, Bruslju, Kijevu in OVSE se zavzema za večjo vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v ukrajinski krizi ter nove okrogle mize in skupne nastope sprtih strani. Prav tako v Tuniziji se je nemškemu kolegu pri teh pozivih pridružil francoski zunanji minister Laurent Fabius.

Steinmeier očitno predpostavlja, da imajo vse strani upravičene pritožbe, na katere je treba odgovoriti s pogovori in simbolnimi političnimi dejanji ter tako poiskati rešitev za sedanjo »blaznost«. Predsednik ukrajinske vlade Arsenij Jacenjuk pa Rusijo obtožuje, da hoče tretjo svetovno vojno. Rusko spodbujanje konfliktov v soseščini bo po njegovem prineslo vojaško soočenje v Evropi, saj hoče Moskva njegovo državo zasesti vojaško in politično. Z rusko-ukrajinske meje še naprej poročajo o vojaških vajah tam nastanjene ruske vojske, medtem ko ukrajinska poskuša osamiti proruske separatiste v Slavjansku. Ti so v petek z raketo razstrelili ukrajinski helikopter in ranili pilota, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa kršitev ženevskih dogovorov očita ZDA. Ukrepi ukrajinskih sil so zanj »krvavi zločin«, prehodna vlada v Kijevu po njegovem prepričanju vodi vojno proti svojemu lastnemu ljudstvu in bo morala za to odgovarjati.

V odmevu hladnovojne strategije palice in korenjčka zunanji ministri Moskvi še naprej ponujajo oljčno vejico, voditelji vlad pa že rožljajo z novimi sankcijami. Ameriški predsednik Barack Obama se je v petek po telefonu pogovarjal s kanclerko Merklovo, francoskim predsednikom Françoisom Hollandom, britanskim premierom Davidom Cameronom in italijanskim Matteom Renzijem. Mnogi opazovalci pa se sprašujejo, ali je Putinov Kremelj sploh občutljiv na grožnje z gospodarskimi ukrepi. Zaradi ukrajinske krize je bonitetna hiša Standard & Poor's Rusiji znižala oceno na stopnjo nad ničvrednostjo in to z negativnimi izgledi, ki jih bodo uresničili, če bo Zahod sprejel ostrejše sankcije ali če bodo zabeležili povečan beg kapitala iz države. Ker je ocena sprožila natančno to in še dramatičen padec vrednosti rublja, je morala ruska centralna banka povečati obresti na 7,5 odstotka.

Na strah pred bankrotom ruskega gospodarstva kažejo tudi visoke vrednosti zavarovanj na finančnih trgih, po znižanju vrednosti bonitete pa se lahko iz Rusije začnejo umikati tudi dolgoročni investitorji. Čeprav je Rusija velika izvoznica nafte in plina, ji nekateri že napovedujejo trgovinski primanjkljaj, neenergetski del gospodarstva je slabo deloval že doslej, šibki rubelj pa bo še podražil uvoz. Poviševati se lahko začne tudi inflacija in ob nadaljevanju teh trendov po prepričanju analitikov S&P celo 440 milijard dolarjev državnih rezerv ne bo zadostovalo za nemoteno poravnavanje obveznosti do tujine.

Nekateri nemški komentatorji pa verjamejo, da Putin ne potrebuje tujine in mu zato tudi ukrepi proti ruskemu gospodarstvu ne povzročajo velikih glavobolov. Skupni ruski dolg po podatkih S&P obsega le enajst odstotkov bruto domačega proizvoda in še manj, če upoštevajo devizne rezerve in državne sklade, in to je osemkrat, celo desetkrat manj od večine držav, ki mu grozijo s sankcijami. Ruski predsednik morda tudi računa višje cene nafte in plina prav zaradi sedanjih zaostrovanj, kar bo še bolj napolnilo njegove blagajne. Tudi zato je poljski premier Donald Tusk v petek tudi nemški kanclerki Angeli Merkel predstavil svojo zamisel evropske energetske unije, v začetku maja pa bo na pogovore o tem v Varšavo prispel evropski komisar za energijo Günther Oettinger. »Evropa bi se morala pripraviti na najbolj črni scenarij v Ukrajini,« meni poljski premier in dodaja, da mora Stara celina svoje vrednote »trdo zavarovati«. Nadaljevanje sedanje politike do Rusije po njegovem prepričanju ni mogoče.