Tiskane izdaje
Kijev − Politično vrenje v Ukrajini ne izgublja zagona. Da bi pomiril razgrete strasti, je predsednik Viktor Janukovič po več dneh naposled podpisal preklic spornega protiprotestniškega zakona in razglas o amnestiji za aretirane protestnike. V skladu s slednjim morajo protestniki v 15 dneh zapustiti zasedena vladna poslopja ter vse ulice in trge, z izjemo tistih, kjer potekajo mirni protesti.
V razpravo o končanju krize, v katero se iz dneva v dan poglablja država, se je danes prvič po izbruhu protestov vpletla tudi vojska. Ukrajinske oborožene sile so predsednika Janukoviča pozvale, naj sprejme nujno potrebne korake za umirjanje razmer v državi. Kot je v sporočilu za javnost zapisalo obrambno ministrstvo, so »vojaki in ostali uslužbenci oboroženih sil vrhovnega poveljnika pozvali, naj sprejme nujne ukrepe v okviru obstoječe zakonodaje ter zagotovi stabilizacijo razmer v državi in doseže konsenz v družbi«, piše agencija AFP. Ministrstvo je v izjavi za javnost kot nesprejemljivo označilo zasedbo državnih uradov s strani protestnikov in opozorilo, da bi nadaljnje zaostrovanje konflikta ogrozilo ukrajinsko ozemeljsko celovitost.
Več pozornosti kot svarilo vojske je bilo deležno odkritje enega od pogrešanih opozicijskih aktivistov. Dmitra Bulatova so včeraj po dobrem tednu dni hudo pretepenega našli na obrobju Kijeva. Povedal je, da so ga njegovi ugrabitelji kruto pretepali, ga pribili na križ, mu odrezali kos ušesa in ga porezali po obrazu, potem pa so ga odvrgli v gozdu, od koder je dosegel neko vas. »Tudi košček mojega telesa ni ostal nepretepen,« je za televizijo Channel 5 povedal Bulatov. »Hvala bogu, da sem živ,« je dodal.
Bulatov je eden od treh aktivistov, katerih izginotje je pretreslo Ukrajino. Izginil je dan za tem, ko so hudo pretepenega našli še enega vidnejšega aktivista Igorja Lucenka. Tega so pred tem ugrabili iz bolnišnice, kamor ga je zaradi poškodbe očesa pripeljal še eden od protestnikov Jurij Verbickij, ki so ga pozneje našli mrtvega.
Njihova izginotja so šokirala protestnike, ki so vlado obtožili ustrahovanja opozicije. Na ugrabitve protivladnih aktivistov se je danes odzval tudi Urad Združenih narodov za človekove pravice. Tiskovni predstavnik visoke komisarke za človekove pravice Navi Pillay Rupert Colville je v imenu urada izrazil ogorčenje zaradi poročil o smrtnih žrtvah ter pozval k preiskavi teh dogodkov in navedb o ugrabitvah in mučenju.
Urad ZN za človekove pravice je ukrajinskega predsednika Janukoviča tudi pozval, naj umakne omejitve svobode govora in združevanja ter delovanja nevladnih organizacij, ki jih je pred dobrima dvema tednoma uvedla sporna protiprotestniška zakonodaja. Čeprav so poslanci vrhovne rade kontroverzni zakon preklicali že na torkovem izrednem zasedanju, ko je odstopil tudi ukrajinski premier Mikola Azarov − ta je po navedbah avstrijskega časnika Kronen Zeitung z zasebnim letalom menda pripotoval k sinu na Dunaj −, preklic uradno še ni začel veljati.
Kerry danes z ukrajinsko opozicijo
O razmerah v Ukrajini bo danes s predstavniki opozicije razpravljal ameriški zunanji minister John Kerry, ki se bo ob robu münchenske varnostne konference srečal z voditeljem stranke Udar Vitalijem Kličkom in voditeljem stranke Domovina Arsenijem Jacenjukom.
Na napovedano srečanje se je že odzvala Rusija, ki je pred dnevi posvarila pred vmešavanjem tujine v notranje dogajanje v Ukrajini. Namestnik ruskega predsednika vlade Dmitrij Rogozin je tako prek twitterja sporočil, da načrtovano srečanje spominja na cirkus.
Prihodnost Ukrajine ostaja negotova
Kot smo v Delu že pisali, so množični protesti v Ukrajini izbruhnili novembra lani, potem ko je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič v zameno za tesnejše vezi z Rusijo nepričakovano odstopil od podpisa sporazuma z Evropsko unijo. V tednih, ki so sledili, je proevropsko protestniško gibanje postopoma izgubljalo zagon, nato pa s polno silo izbruhnilo sredi januarja, ko je ukrajinski parlament brez razprave potrdil sporno zakonodajo, s katero naj bi omejili protestno gibanje. Sledili so še bolj množični protesti, ki so se nemalokrat sprevrgli v nasilno obračunavanje med protestniki in policijo, pri čemer je umrlo več ljudi.
Po nekaj dneh izgredov so stekla pogajanja med ukrajinskimi oblastmi in opozicijo, ki je zahtevala razpustitev vlade, razpis predčasnih volitev in umik kontroverzne protiprotestniške zakonodaje. Predsednik Janukovič na te zahteve ni pristal, ampak je namesto tega predlagal zgolj ustavitev sovražnosti ter ponudil blažje kazni in izpustitev aretiranih med množičnimi protesti. Dan pozneje je opozicijskim voditeljem ponudil tudi položaje v vladi. Na torkovem izrednem zasedanju parlamenta je ukrajinski premier Mikola Azarov ponudil svoj odstop, parlament pa je s prepričljivo večino podprl ukinitev protiprotestniškega zakona.
Oblasti in opozicija vse od takrat koraka dlje niso naredili. Ukrajinski parlament je v sredo po dolgotrajnih pogajanjih aretiranim protestnikom ponudil amnestijo, toda le pod pogojem, da zapustijo večino poslopij, ki jih trenutno zasedajo. Opozicijske stranke ukrepa niso podprle, protestniki, ogorčeni nad postavljenimi pogoji, pa so se odločili vztrajati na ukrajinskih ulicah.
