Putin ruski vojski naročil nadaljevanje ofenzive v Ukrajini
16.24 Zelenski: Obnova Ukrajine je skupna naloga demokratičnega sveta
Na mednarodni donatorski konferenci za Ukrajino v Švici je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v video nagovoru poudaril, da bo povojna obnova Ukrajine naloga celotnega demokratičnega sveta in ne enega samega naroda. Prav tako je povedal, da bo obnova opustošene države prispevala k podpori svetovnemu miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Švici se je začela dvodnevna donatorska konferenca za povojno obnovo Ukrajine, ki pod strogimi varnostnimi ukrepi poteka v mestu Lugano na jugu države. Načrtovana je bila že pred rusko invazijo 24. februarja, ko je bila predvidena razprava o reformah v Ukrajini, nato pa je bila preusmerjena v povojno obnovo.
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci dejala, da je boj Ukrajine boj vseh nas, zato si mednarodna skupnost zlasti v teh dneh prizadeva pomagati Ukrajini.
Pomen podpore Ukrajini je poudaril tudi predsednik Švice Ignazio Cassis. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da se ukrajinskemu ljudstvu zagotovi možnost vrnitve k normalnemu in mirnemu življenju.
Kot predstavnik Ukrajine se je dogodka udeležil predsednik vlade Denis Šmihal. Ukrajina naj bi na konferenco poslala sto delegatov, med njimi tudi pet ministrov. Udeležbo pa je v zadnjem trenutku odpovedal zunanji minister Dmitro Kuleba.
Šmihal je v nagovoru udeležencem konference dejal, da bo obnova Ukrajine po njegovi oceni stala 750 milijard dolarjev, pri čemer je vztrajal, da je treba za obnovo opustošenih delov države uporabiti zaseženo rusko premoženje, še navaja AFP.
Skupno naj bi se konference v Luganu udeležilo približno 1000 ljudi, med njimi predsednica Evropske komisije ter predsedniki vlad Češke, Litve in Poljske. Cilj konference je določiti načela in prednostne naloge za proces obnove, ki naj bi se začel že med samo vojno.
15.14 Putin ruski vojski naročil nadaljevanje ofenzive v Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin je obrambnemu ministru Sergeju Šojguju naročil, naj nadaljuje ofenzivo v Ukrajini, potem ko so ruske sile v nedeljo razglasile prevzem nadzora nad celotno regijo Lugansk. Ruske sile se zdaj usmerjajo proti mestu Slovjansk, so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske.
»Vojaške enote, vključno z vzhodno in zahodno skupino, morajo opraviti svoje naloge v skladu s predhodno odobrenimi načrti,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Putin dejal Šojguju in dodal, da morajo enote, ki so sodelovale v operacijah v Lugansku, zdaj »počivati in obnoviti svoje bojne zmogljivosti«.
Ruskim enotam je Putin po navedbah britanskega BBC tudi čestital za zavzetje celotne regije Lugansk, prav tako pa naj bi dva generala odlikoval z nazivom »Junak Rusije«.
»Rusi poskušajo vzpostaviti nadzor nad vasmi Bogorodične, Dolina in Mazanivka v smeri Slovjanska,« je ukrajinski generalštab zapisal v svojem dnevnem poročilu o stanju na terenu. Vse tri vasi se nahajajo manj kot 20 kilometrov severno in severovzhodno od Slovjanska.
V ukrajinskem generalštabu so dodali še, da ruske enote poskušajo ukrajinsko vojsko potisniti za novo obrambno črto med kraji Siversk, Soledar in Bahmut. Ta tri mesta so približno 30 do 40 kilometrov vzhodno od urbanega območja mest Slovjansk in Kramatorsk, zadnje ukrajinske vojaške utrdbe v Donbasu, še navaja DPA.
13.04 Papež želi v prizadevanjih za mir v Ukrajini obiskati Moskvo
Papež Frančišek je v ekskluzivnem pogovoru za agencijo Reuters povedal, da želi obiskati Moskvo in Kijev, da bi prispeval k miru v Ukrajini. Zanikal je poročanje medijev, da namerava kmalu odstopiti. Konec meseca bo predvidoma obiskal Kanado, zatem pa upa, da bo lahko čim prej obiskal prestolnici Ukrajine in Rusije. Papež, ki je v juniju že potrdil pripravljenost na potovanje v Kijev, je povedal, da je vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin v stikih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o morebitnem obisku Moskve. Prvi znaki niso bili dobri, saj doslej še noben papež ni obiskal Moskve, papež Frančišek pa je večkrat obsodil rusko invazijo Ukrajine. V četrtek je Moskvo eksplicitno obtožil, da izvaja kruto in nesmiselno agresivno vojno, poroča Reuters na svoji spletni strani.
Papež je povedal, da jim je Moskva, ko so se pred meseci prvič pozanimali o možnostih za obisk, odgovorila, da ni pravi čas. Namignil je, da se je zdaj morda kaj spremenilo. »Rad bi šel v Ukrajino, najprej pa sem želel v Moskvo. O tem smo izmenjali sporočila, ker sem mislil, da če bi mi ruski predsednik dal majhno okno, da služim miru ...« je povedal. Kot je dejal, je zdaj to mogoče. »Ko se bom vrnil iz Kanade, je mogoče, da mi bo uspelo iti v Ukrajino,« je pojasnil, a dodal, da si želi predvsem obiskati Rusijo, »da bi lahko kako pomagal«. V ekskluzivnem 90-minutnem sobotnem pogovoru v svoji vatikanski rezidenci je zavrnil poročanje medijev, da namerava kmalu odstopiti. Z nasmehom je dejal, da mu to ni nikoli prišlo na misel, a ponovil, da bo to storil, če zaradi zdravja ne bo več mogel voditi Cerkve. Zavrnil je tudi informacije, da boleha za rakom, z besedami, da mu »zdravniki o tem niso nič rekli«.
11.55 Evropi grozi recesija zaradi skrbi, da bi Rusija lahko zmanjšala dobavo plina
Evropa se sooča z naraščajočim tveganjem recesije zaradi naraščajočih cen nafte in plina ob zaskrbljenosti, da bi lahko Rusija popolnoma ustavila dobavo, so povedali ekonomisti, kot navaja Guardian. Evropsko gospodarstvo bodo prizadeli različni dejavniki, vključno z upadajočim povpraševanjem v ZDA – njihovem največjem izvoznem trgu – nenehnimi posledicami ruske invazije na Ukrajino in s tem povezanimi povišanji cen hrane in energije, pravi Nomura, japonska investicijska banka s pomembnimi operacijami v Londonu. V Nomuri so dejali, da pričakujejo, da se bo evropsko gospodarstvo začelo krčiti v drugi polovici leta 2022 in da se bo recesija nadaljevala do poletja 2023 s skupnim padcem v višini 1,7 odstotka BDP. Evropa se spopada s »pogoji, ki so zelo globalne narave (visoke cene energije in inflacija, naraščajoča geopolitična tveganja in negotovost), zaradi česar verjamemo, da bo evropska gospodarstva doletela enaka usoda – recesija – kot ZDA,« je zapisal George Buckley, ekonomist Nomura.
09.18 Deset tisoč še vedno ujetih v Lisičansku
Približno 8000 civilistov ostaja v okupiranem Severodonecku, približno 10.000 pa v na novo okupiranem Lisičansku, je povedal Sergej Gajdaj, ukrajinski guverner Luganska. V posodobitvi sporočila na telegramu je Gajdaj dejal, da »ohranjamo obrambo majhnega dela regije Lugansk, tako da ima naša vojska čas za izgradnjo obrambe«. Te trditve, kot opozarja Guardian, niso bile neodvisno preverjene.
09.16 Lukašenko: Stojimo za Rusijo
Beloruski predsednik in najbližji zaveznik Vladimirja Putina pravi, da njegova nekdanja sovjetska država v celoti stoji za Rusijo v njeni vojaški akciji v Ukrajini kot del svoje dolgoletne zavezanosti »uniji« z Moskvo. Aleksander Lukašenko je ob nagovoru na slovesnosti ob obletnici osvoboditve Minska v drugi svetovni vojni s strani sovjetskih čet dejal, da se je zavzel za Putinovo kampanjo proti Ukrajini »od prvega dne« konec februarja, njegove besede povzema Guardian. »Danes nas kritizirajo, da smo edina država na svetu, ki podpira Rusijo v njenem boju proti nacizmu. Podpiramo in bomo podpirali Rusijo. In tisti, ki nas kritizirajo, ali ne vedo, da imamo tako tesno zvezo z Rusko federacijo?… Da imamo tako rekoč enotno vojsko. Ostali bomo skupaj z bratsko Rusijo.«
09.02 Avstralski premier Ukrajini obljubil 34 oklepnih vozil
Avstralija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 34 oklepnih vozil v vrednosti slabih 66 milijonov evrov in prepovedala uvoz ruskega zlata, so danes sporočili iz urada premiera Anthonyja Albaneseja, ki je v nedeljo obiskal Kijev. Canberra medtem napoveduje nove sankcije proti Rusiji, poroča španska tiskovna agencija EFE. Gre za 14 oklepnih transporterjev in 20 zaščitenih vozil bushmaster, so sporočili iz urada avstralskega premiera, ki si je med nedeljskim obiskom v Ukrajini ogledal tudi mesta Buča, Irpin in Gostomel, kjer je na lastne oči videl del opustošenja, ki ga je povzročila nezakonita ruska invazija na Ukrajino. Avstralija je izmed vseh držav, ki niso članice zveze Nato, Ukrajini namenila največ vojaške pomoči. Kijevu pa so obljubili tudi pomoč v vrednosti slabih 5,7 milijona evrov za izboljšanje mejnega nadzora in kibernetske varnosti kot tudi brezcarinski uvoz za blago iz Ukrajine.
08.40 Thomas Bach: Ukrajinska zastava bo še naprej visoko plapolala na olimpijskih igrah
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomas Bach je konec tedna obiskal Ukrajino ter državi v vojni obljubil materialno in moralno pomoč. Prvi mož olimpijskega gibanja se je med obiskom v Kijevu srečal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so poročale tuje tiskovne agencije. Bach je v nedeljo dejal, da bodo ukrajinske športnice in športniki kljub vojaški agresiji Rusije lahko nemoteno nastopili na poletnih olimpijskih igrah v Parizu 2024 ter zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026. Pri tem je dodal, da je Mok od začetka ruske invazije, ki se je začela februarja letos, potrojil denarno pomoč Ukrajini z 2,5 na 7,5 milijona dolarjev (približno 7,2 milijona evrov).
07.43 Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva pravi, da se bo Rusija osredotočila na zavzetje Donecka
Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je sporočilo, da se bo Rusija zdaj »skoraj zagotovo« osredotočila na zavzetje vzhodne regije Donecka, potem ko je 'zmagala' nad mestom Lisičansk. Ukrajinske sile so se umaknile iz Lisičanska, frontnega mesta v regiji Lugansk, in se verjetno vrnile na pripravljene obrambne položaje, piše v najnovejšem poročilu britanske obveščevalne službe. Boji v mestu in okoli njega – zadnjega preostalega večjega središča prebivalstva v Lugansku pod ukrajinskim nadzorom – so se v zadnjem tednu okrepili, ruske sile pa vztrajno napredujejo, dodaja ministrstvo. Rusija se bo zdaj skoraj zagotovo osredotočila na zavzetje regije Doneck, katere velik del ostaja pod nadzorom ukrajinskih sil. Boj za Donbas je bil naporen in izčrpavajoč in zelo malo verjetno je, da se bo to v prihodnjih tednih spremenilo.
07.40 Voditelji naj bi oblikovali »Marshallov načrt« za obnovo Ukrajine
Voditelji iz več deset držav, mednarodnih organizacij in zasebnega sektorja naj bi se danes zbrali v Švici, da bi oblikovali »Marshallov načrt« za obnovo od vojne opustošene Ukrajine, poroča Guardian. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo sestanka udeležil virtualno, je pred tem opozoril, da je delo, ki je pred nami samo na osvobojenih območjih, »res gromozansko«. »Osvoboditi bomo morali več kot 2000 vasi in mest na vzhodu in jugu Ukrajine,« je dejal.
Ocenjuje se, da je bilo med rusko invazijo uničenih več kot 120.000 domov v Ukrajini, kar je povzročilo potrebo po milijardah prihodkov za gospodarsko obnovo države in njeno gospodarstvo, usmerjeno v Evropo. Dolgotrajne skrbi glede razširjene korupcije v Ukrajini pomenijo, da so daljnosežne reforme še vedno v središču pozornosti in bodo pogoj za vsak načrt za oživitev.
07.30 Ukrajinske enote se umikajo iz Lisičanska
Rusija je sporočila, da nadzoruje vzhodno ukrajinsko regijo Lugansk, potem ko je zavzela Lisičansk, zadnje mesto v regiji pod ukrajinskim nadzorom, poroča Guardian. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v nedeljo Vladimirju Putinu povedal, da so njihove sile vzpostavile »popoln nadzor« nad Lisičanskom in več bližnjimi naselji, poroča ruska državna tiskovna agencija RIA Novosti. Ukrajinsko vojaško poveljstvo je v nedeljo zvečer potrdilo, da so se bile njihove enote prisiljene umakniti iz mesta, češ da bi v nasprotnem primeru prišlo do »usodnih posledic«. Pisalo je: »Da bi ohranili življenja ukrajinskih branilcev, je bila sprejeta odločitev o umiku.«
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je priznal izgubo mesta in obljubil, da bo znova zavzel območje zaradi taktike vojske in možnosti novega, izboljšanega orožja. »Če poveljniki naše vojske umikajo ljudi z določenih točk na fronti, kjer ima sovražnik največjo prednost v ognjeni moči, in to velja tudi za Lisičansk, to pomeni samo eno,« je dejal Zelenski v večernem videonagovoru. »Da se bomo vrnili zahvaljujoč naši taktiki, zahvaljujoč povečanju dobave sodobnega orožja.« Ruski prevzem Lisičanska pomeni, da je Moskva dejansko pridobila nadzor nad celotno regijo Lugansk in več kot polovico regije Doneck, kar predstavlja približno 75 odstotkov obeh vzhodnih regij, ki sta skupaj znani kot Donbas.
