Tiskane izdaje
Kijev − V Ukrajini se nadaljujejo prizadevanja za rešitev politične krize, najhujše po neodvisnosti leta 1991. Poslanci vrhovne rade bodo danes predvidoma znova razpravljali o zahtevi opozicije po ustavnih spremembah, ki bi omejile moč predsednika.
Ukrajinska opozicija si prizadeva za ponovno sprejetje ustave iz leta 2004, s katero bi predsedniku nekoliko pristrigli krila − med drugim bi tako novega premiera, ministre in regionalne guvernerje imenoval parlament, in ne predsednik. O ustavnih spremembah so poslanci razpravljali že prejšnji teden, znova pa tudi včeraj. Pogovori, ki so se doslej vsakokrat končali brez uspeha, se bodo nadaljevali danes, ko bo predsednik parlamenta Volodimir Ribak od poslancev predvidoma zahteval, da sklenejo dogovor.
Protestniki vojsko pozivajo k nevtralnosti
Protivladni protestniki medtem vztrajajo na ulicah ukrajinskih mest. Del protestnikov, zaskrbljenih zaradi govoric, da bi morala vojska pri reševanju politične krize podpreti vlado in policijo, pa se je danes zbral pred ministrstvom za obrambo v Kijevu in oborožene sile pozval, naj ne posredujejo na protestih proti vladavini predsednika Janukoviča, poroča katarska mreža Al Džazira.
Direktor raziskovalnega centra za vojsko in razoroževanje Valentin Badrak je sicer že pred dnevi izrazil dvom, da bi ukrajinski predsednik proti protestnikom uporabil vojsko, predvsem zaradi dvomov o lojalnosti v vojaških vrstah. »Bistveni del vojske sestavljajo mladi ljudje, ki so odrasli v neodvisni Ukrajini in so člani mlajše generacije, ki se čuti izredno povezana z Majdanovimi zahtevami,« je dejal za agencijo AFP.
EU se ne mudi
Politična kriza, ki je izbruhnila konec novembra, ko je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič v zameno za tesnejše vezi z Moskvo nepričakovano odstopil od podpisa sporazuma z Evropsko unijo, skrbi in jezi ukrajinske sosede − tako Evropsko unijo kot Rusijo.
Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Janukovič bosta o njej predvidoma razpravljala v petek ob robu otvoritvene slovesnosti zimskih olimpijskih iger v Sočiju. Bruselj, čeprav je prepričan, da je prihodnost Ukrajine v EU − predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy je konec tedna na münchenski varnostni konferenci dejal, da ponudba Ukrajini še vedno velja ter da je »čas na naši strani« −, pa se je razprave o končanju politične krize znova lotil že te dni.
Ashtonova za čim hitrejše sojenje odgovornim za nasilje
V Kijevu se namreč spet mudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton, ki se je danes sestala s predsednikov Janukovičem, že sinoči pa se je srečala z ukrajinskimi opozicijskimi voditelji. Kot je po srečanju povedal eden od opozicijskih voditeljev Vitalij Kličko, jim je Ashtonova zagotovila, da je Evropa na pogajanja med opozicijo in Janukovičevo vlado pripravljena poslati pogajalce.
EU menda razmišlja tudi o gospodarski pomoči za Ukrajino, ki, kot je v intervjuju za časnik The Wall Street Journal pred dnevi dejala Ashtonova, ne bo majhna, toda le pod pogojem, da bo Kijev najprej rešil svoja politična nesoglasja. Na današnji novinarski konferenci je še dodala, da »ne gre le za EU in ne za velik kup denarja«, ampak je glavno to, da sestavijo sveženj pomoči, ki bo zadovoljil gospodarske potrebe države in vodil v ustrezne reforme.
Dejala je še, da je na srečanju z Janukovičem izrazila zaskrbljenost zaradi nasilja na ulicah in se zavzel za čim hitrejše sojenje odgovorim za kazniva dejanja. Da bi bilo sojenje resnično »transparentno in neodvisno«, je pripravljena na pomoč priskočiti tudi EU.
V Ukrajino se bo prihodnji teden odpravil tudi evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle. »Evropska unija je pripravljena pomagati vsem stranem,« je zatrdil evropskemu parlamentu. Dodal je še, da so na kocki ne le človekove pravice, ampak prihodnost Ukrajine. »Ključno je, da bodo volitve leta 2015 svobodne in poštene,« je povedal.
Poleg ustavnih sprememb so glavna vprašanja, glede katerih se krešejo mnenja ukrajinske vlade in opozicije, še zahteva zadnjih po razpisu predčasnih volitev, odstopu predsednika in amnestiji za protestnike, aretirane med nedavnimi izgredi. Ker nobena stran ne popušča, je prihodnost države še vedno negotova.
