Bruselj/Budimpešta - Po besedah visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko EU Javierja Solane so opazovalci EU v Gruziji potrdili, da je ruska vojska odstranila nadzorne točke in vojaško bazo v tamponskih conah ob gruzinskih pokrajinah Abhazija in Južna Osetija ter se tako dokončno umaknila z obeh območij.
"Z veseljem izjavljam, da so opazovalci EU potrdili zaključek umika ruskih oboroženih sil z območij ob Abhaziji in Južni Osetiji. Upamo, da bo ta umik notranje razseljenim osebam omogočil vrnitev na njihove domove in prispeval k normalizaciji življenjskih razmer na teh območjih," je poudaril Solana in nadalje izrazil upanje, da bo "prisotnost opazovalcev unije zmanjšala napetosti na območju, prispevala k občutku varnosti in okrepila vladavino prava".
Gruzinsko notranje ministrstvo je že v sredo potrdilo, da so se ruske sile dokončno umaknile z gruzinskega ozemlja oz. obeh tamponskih območij. Rusija je z umikom sicer izpolnila obveznost, h kateri jo je zavezoval mirovni dogovor, ki sta ga Rusija in Gruzija avgusta dosegli ob posredovanju francoskega predsednika in predsedujočega EU Nicolasa Sarkozyja.
Gruzinski minister za integracijo Temur Jakobašvili pa je rusko stran kritiziral, ker se njeni vojaki še vedno nahajajo tudi v tistih delih Južne Osetije in Abhazije, ki so bili pred izbruhom rusko-gruzinske vojne pod nadzorom Gruzije. Zaradi tega Rusija po njegovem še vedno ni izpolnila mednarodnih zahtev.
Spoštovanje dogovora v šestih točkah, doseženega sredi avgusta med gruzinskim in ruskim predsednikom, Mihailom Sakašvilijem in Dmitrijem Medvedjevom, ob posredovanju Sarkozyja nadzoruje opazovalna misija EU, ki jo sestavlja 350 oseb iz 22 članic EU.
V Gruziji se danes mudi tudi vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner, ki predseduje zunanjim ministrom EU. Kouchner je obiskal gruzinske vasi v bližini Južne Osetije, ki so bile v avgustovski petdnevni vojni med Rusijo in Gruzijo močno poškodovane.
Potrdil je, da se je Rusija v roku umaknila z ozemlja izven Abhazije in Južne Osetije, a obenem dejal, da Moskva še ni izpolnila vseh obveznosti iz mirovnega dogovora, po katerem naj bi se tako ruska kot gruzinska vojska vrnili na položaje, ki sta jih zasedali pred izbruhom sovražnosti 7. avgusta.
Prva komisija Nato-Gruzija na ravni ministrov
Obrambni ministri zveze Nato, med njimi slovenski minister Karl Erjavec, so se na današnjem neformalnem zasedanju v Budimpešti prvič v okviru na novo oblikovane komisije Nato-Gruzija sestali s kolegom iz Gruzije.
"Vse članice (zveze Nato) podpirajo prizadevanja Gruzije za vključitev v evroatlantske integracije, s tem da so nekatere članice mnenja, da je potrebno tudi začeti dialog z Rusko federacijo, saj vidijo v tem večje možnosti za zagotovitev stabilnosti," je prvo srečanje Komisije Nato-Gruzija na ministrski ravni povzel minister Erjavec.
Kot je povedal minister, je razprava pokazala, da članice Nata podpirajo akcijski načrt za članstvo ter okrepljen dialog za vključitev Gruzije v evroatlantske integracije, a le ob izpolnjevanju zahtevanih standardov. Namen dialoga Nato-Gruzija je tako okrepiti obrambne reforme v Gruziji, ki so potrebne za njeno vključitev v evroatlantske integracije.
Predvsem Nemčija je danes po besedah Erjavca izpostavila, da je treba hkrati nujno obnoviti dialog z Rusijo, s katero si zavezništvo deli skupne varnostne izzive in interese. Zunanji ministri Nata so namreč na zasedanju v sredini avgusta sklenili zamrzniti svet Nato-Rusija, dokler Rusija z gruzinskega ozemlja ne umakne vseh svojih vojakov.