Umik Washingtona hladi zvestobo prijateljev

New York – Ameriški zunanji­ minister John Kerry se mudi na mirovni turneji. Včeraj je v Varšavi tolažil jezno Evropo in pozival politike, naj ne mešajo­ vohunjenja in trgovine. Pred tem je gladil odnose s prav tako užaljeno Saudsko Arabijo, egiptovske vojaške samodržce pa prepričeval, da so ZDA njihov prijatelj in da odtegnitev vojaške pomoči ni kazenski ukrep. Danes ga čakajo znova zastala mirovna pogajanja Izraela in Palestine.

Ameriška zunanja politika se je tudi brez prisluškovalne afere srečevala s hudimi težavami, ki sta jih zaokrožili neodločnost in nemoč Bele hiše pri reševanju sirske krize. New York Times je pred dnevi objavil pogovor s Susan Rice, predsednikovo svetovalko za državno varnost (in nesojeno zunanjo ministrico), o »novi« bližnjevzhodni politiki. Po njenih besedah tamkajšnje dogajanje ni neposredni interes ZDA in ponavadi nima neposrednega vpliva, zato si želi Bela hiša preprečiti, da bi dogodki v vedno nemirni regiji preusmerili pozornost zunanjega ministrstva, kot se je dogajalo predsednikom pred Obamo.

To naj bi bil tudi odmik od bolj aktivne in razsežne ameriške politike, ki jo je Obama začrtal pred dvema letoma, preden so arabsko pomlad zavzeli skrajneži in jo sprevrgli v sektaško nasilje in brutalno zatiranje. Nov pristop naj bi bil po ugotovitvah New York Timesa predvsem skromnejši, kar pomeni odmik od doktrine Georgea­ Busha mlajšega o »širjenju demokracije«, omejitev možnosti za vojaško posredovanje in poudarjanje diplomatskega delovanja. Kritiki so to označili kot ameriško prepuščanje vodilne vloge v regiji ­nasprotnikom.

»Ohrabrili bomo nasprotnike na Bližnjem vzhodu, kot so Hezbolah, Asadov režim in Iran, ter potrdili strahove naših prijateljev, da bodo nekaj prihodnjih let prepuščeni samim sebi,« trdi Elliott Abrams iz mnenjske organizacije Svet za zunanjo politiko. »Kdo se bo nasmihal ob prebiranju članka? Izrael, ki ga skrbi iranski jedrski program, egiptovski urednik, ki se ukvarja z omejitvami svobode govora, Jordanec, ki se sooča z dotokom ubežnikov iz Sirije, Emirati, ki jih skrbi razdiralno delovanje Irana – ali Hasan Nasralah (voditelj Hezbolaha), Bašar al Asad in (iranski) ajatola Hamenei?«

Del teh strahov se kaže tudi v ponedeljkovem obisku Kerryja v Rijadu, kjer je poskušal pomiriti jezo Saudske Arabije zaradi ameriške neodločnosti v Siriji. Država, ki je bila eden od ameriških stebrov na Bližnjem vzhodu, je nedavno povzročila vsesplošno osuplost, ko je po izvolitvi v varnostni svet Združenih narodov (za katero si je močno prizadevala) zavrnila sedež. Obtožbe, da svetovna organizacija ni sposobna končati državljanske vojne v Siriji, niso nikogar vznemirile, saj so ZN organizirani tako, da so čim bolj neučinkoviti. Washington skrbi ohladitev odnosov z ZDA.

Šef saudskih obveščevalcev, princ Bandar bin Sultan al Saud, včasih so mu zaradi podpore ZDA pravili kar Bandar Bush, je namreč napovedal, da bodo več pozornosti namenili sodelovanju z drugimi zavezniki, in ne z ZDA. Podobno je Turčija, prav tako dolgotrajna ameriška zaveznica, napovedala obsežen nakup kitajskega protiraketnega obrambnega sistema, kar je nov udarec, tudi če posla ne bodo uresničili. Poleg tega je Bela hiša ob vseh naporih priča vse slabšim odnosom med zaveznicama Ankaro in Jeruzalemom.

Trije interesi

Ameriško krčenje bližnjevzhodnih interesov se je po mnenju Ramija Kurija iz libanonskega časnika The Daily Star ustavilo pri treh bistvenih – skrbi za izraelsko varnost, preprečitvi razvoja jedrskega orožja v Iranu in varovanju energetskih transportnih poti v regiji. Slednje je bolj skrb za zdravje prepletenega svetovnega gospodarstva, saj so ameriške energetske potrebe vse manj povezane z bližnjevzhodno nafto. »Celo vojna proti terorizmu se je zožila na rutinske napade trotov in omejene akcije komandosov. ZDA nočejo biti svetovni policist, obnašajo pa se kot svetovni ubijalec,« trdi Kuri.

Po njegovih besedah Washington posveča nekaj energije le izraelsko-palestinskemu sporu, vendar je doslej »proizraelska politika povzročila trdno, obsežno in vztrajno antiameriško razpoloženje, ki ovira ameriške cilje«. Toda Kerryja in njegovo mirovno pobudo danes čaka vzdušje, ko obe strani zvračata krivdo za nov zastoj druga na drugo. Izrael je izpustil polovico od napovedanih 104 palestinskih zapornikov, a hkrati napovedal gradnjo novih 3500 domov na Zahodnem bregu. Ob tem trdijo, da naj bi to bil vnaprejšnji dogovor s palestinsko stranjo, kar ta odločno zavrača.

Po drugi strani del analitikov v ZDA meni, da je odmik od Bližnjega vzhoda celo prepočasen. »Med dnevnim ukvarjanjem z njim smo v nevarnosti, da nas bo kitajska gospodarska moč povsem obkolila, do meja v Aziji in Latinski Ameriki. Medtem pa Rusija z uspešnim vplivanjem ob svojih mejah potiska evroatlantsko partnerstvo na geostrateško obrobje,« trdi Melik Kaylan iz Forbesa.