Tiskane izdaje
Buenos Aires - V svoji zaporniški celici je danes naravne smrti umrl 87-letni Jorge Rafael Videla, eden od treh voditeljev vojaške hunte, ki je leta 1976 strmoglavila vlado Isabel Perón, vdove nekdanjega predsednika Juana Dominga Peróna. Načelnik argentinske kopenske vojske Videla je položaj predsednika prevzel dva dni po prevratu, državo pa je vodil do leta 1981.
V času njegovega predsedovanja je hunta začela »umazano vojno«, v kateri je kruto obračunala s privrženci levičarske opozicije in njihovimi simpatizerji. Po uradnih podatkih je bilo med vojaško diktaturo (1976-1983) ubitih najmanj 11.000 ljudi, človekoljubne organizacije omenjajo celo več kot 30.000 žrtev.
Videla je bil skupaj s svojimi sodelavci že leta 1985 obsojen na dosmrtno ječo zaradi mučenja, umorov in drugih zločinov, a jim je predsednik Carlos Menem pet let pozneje v znak sprave podelil amnestijo. Argentinsko pravosodje je znova začelo odpirati postopke proti glavnim akterjem umazane vojne leta 1998, ko so Videli odredili hišni pripor zaradi odgovornosti za ugrabitve več sto otrok. Sedem let pozneje je vrhovno sodišče razveljavilo zakon o amnestiji in tako omogočilo vnovični začetek sodnega pregona proti njemu.
Na dosmrtno ječo so ga med drugim obsodili zaradi mučenja in pobijanja zapornikov ter sistematične kraje novorojenčkov političnih nasprotnic. Matere so nato v ubili, otrokom pa spremenili identiteto in jih dali v posvojitev. Po nekaterih ocenah je bilo iz rok matere takoj po rojstvu iztrganih najmanj štiristo dojenčkov.
Človeka, ki se je leta 1925 rodil v mestecu Mercedes in se po zgledu svojega očeta vpisal na vojaško akademijo, številni Argentinci še vedno vidijo kot poosebljenje zla. »Med svojim življenjem je naredil veliko škode, ki je za vedno zaznamovala življenje v tej državi. Njegova smrt je le fizična, tisto, kar je storil tej državi pa ostaja,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedal argentinski borec za človekove pravice in Nobelov nagrajenec Adolfo Perez Esquivel.
