Tiskane izdaje
Devecser – Razen oranžnih obrisov na drevesih grajskega parka v mestu Devecser ni videti očitnih sledov katastrofe izpred treh let in pol, ko je mesto zalilo strupeno blato, ki je uničilo tretjino kraja in vzelo deset življenj.
Težko bi si predstavljali težji začetek županskega mandata, kot se je zgodil Tamásu Toldiju v kraju Devecser severno od Blatnega jezera. Tretjega oktobra 2010 je Toldi zmagal na županskih volitvah – to je bil njegov prvi mandat –, dan pozneje pa je njegovo mesto kot strela z jasnega zalilo milijon kubičnih metrov strupenega oranžnega blata iz osem kilometrov oddaljene tovarne aluminija. Umrlo je deset ljudi, 150 je bilo poškodovanih. Uničenih je bilo sto hiš. Župan, ki je tega dne zdravil mačka po proslavljanju volilne zmage, se je zbudil v nočno moro.
»Najprej je bil šok. Sploh nismo vedeli, kako bomo preživeli. Šele po približno 40 dneh smo vedeli, da se lahko izvlečemo,« je v spominski hiši, edini ohranjeni na območju poplave, povedal župan Tomás Toldi. Nato so se odločili, da je to točka, ko bodo lahko mesto »resetirali«, začeli znova, je povedal župan. Ki je prve mesece spal po tri ure na dan. Prve počitnice je imel dve leti po katastrofi. Danes deluje zadovoljen z opravljenim delom.
Podoba mesta je zdaj bistveno drugačna. Na območju, ki ga je zalilo blato, so hiše porušili in uredili spominski park. Na drugem koncu mesta so zgradili naselje z nekaj manj kot sto novimi hišami za družine, ki jim je blato uničilo domove. Prenovljen je velik del središča kraja s 5000 prebivalci: avtobusna postaja, policijska postaja, šola, vrtec, občinska stavba. Kraj je dobil srednjo tehniško šolo, da bi izobrazili ljudi za delo v prav tako novi industrijski coni. Dobrodelna organizacija malteških vitezov je prispevala za nov vrtec za otroke s posebnimi potrebami.
Na steni, pred katero sedi župan, so pretresljive fotografije oranžnega uničenja. Ljudje, ki prestrašeni sedijo na strehah in nemočno strmijo v opustošenje. Z oranžnim blatom umazani delovni stroji, ki rijejo po brozgi in iščejo pogrešane. Ti prizori so obkrožili svet in pomoč je prišla od vsepovsod. »To je zdaj mesto sodelovanja,« pove župan in vabi darovalce, naj pridejo pogledat, kaj so naredili s prispevki. Hvali tudi svojo vlado. »Smo redek primer, ko vlada ni spraševala, kdo je kriv, ampak je najprej poslala pomoč in se šele nato lotila iskanja krivcev.« Krivci še zdaj niso bili kaznovani, pravi vodja mestne uprave Géza Horváth. Sojenje še traja, število obtoženih pa se je medtem z dveh povečalo na 32.
Za obnovo so porabili za madžarske razmere astronomskih 38 milijard forintov oziroma približno 120 milijonov evrov. Dobro polovico so porabili za čiščenje onesnaženih predelov – med drugim so odstranili plast zastrupljene zemlje en meter v globino – drugo za gradnjo novih objektov. Čeprav je po katastrofi kraj zapustilo približno 200 ljudi, se nekateri zdaj vračajo, prihajajo pa tudi drugi. Z novo obrtno cono bodo prišla tudi nova delovna mesta za mlade in izobražene, je prepričan Géza Horváth.
Ker na zalitem območju ni več mogoče pridelovati hrane, so na zastrupljeni zemlji zgradili industrijsko cono. Posadili so sadike hitro rastočih dreves, da jih bodo kurili v novi toplarni na biomaso. Povsem prenovljeno avtobusno postajo zdaj greje termalna voda, domove daljinsko ogreva lesna biomasa. Kraj, znan po oranžni barvi, se je preobrazil v zeleno središče obnovljive energije.
