Urugvajska alternativa – gram trave za dolar

V času, ko postaja vse bolj jasno, da ameriška vojna proti drogam, ki se osredotoča predvsem na vojaško-policijsko razsežnost pregona proizvajalcev in preprodajalcev, ne prinaša želenih sadov, se je Urugvaj odločil za pogumen korak v drugo smer. Postati namerava prva država, ki bo legalizirala produkcijo in trg marihuane.

Če bo zakonski predlog, ki so ga konec julija z razmeroma tesno večino štirih glasov potrdili poslanci spodnjega doma urugvajskega parlamenta, dobil podporo tudi v senatu in podpis predsednika Joséja Mujice, bodo lahko urugvajski uživalci trave poslej kupovali yuyo kar v lekarnah po, kakor jim zagotavlja prvi mož urada za droge Julio Calzada, nadvse ugodni ceni dolar za gram, kar je približno tretjino manj, kolikor zdaj za enako količino opojne substance v povprečju odštejejo na črnem trgu. Količina, ki jo bo lahko kupil posameznik, bo omejena na največ 40 gramov, vendar bo lahko po drugi strani vsakdo vzgojil do šest sadik indijske konoplje za osebno uporabo, če se bo s somišljeniki povezal v posebno društvo, pa celo do 99 sadik.

Kako ukrasti posel kartelom

Kot pojasnjujejo oblasti, jih pri odločitvi, da spravijo (po ocenah strokovnjakov med 30 in 40 milijonov dolarjev na letni ravni vreden) trg marihuane pod svoj nadzor, ni vodila sla po profitu, ampak predvsem želja, da donosno tržišče iztrgajo organiziranemu kriminalu, ki se trenutno prosto pase na njem. Prevladujoča računica je, da bo država s strogim nadzorom nad proizvajalci – tistim brez licence bo tudi poslej grozila zaporna kazen – ter predvsem z uravnavanjem enotne in konkurenčne cene izrinila kriminalne tolpe s tržišča, s tem pa naj bi posledično močno upadlo tudi število kaznivih dejanj, povezanih z nadvse donosnim mamilarskim poslom. »Nezakoniti trg je tvegan in ponuja nekvalitetno blago, država pa bo ponudila varen prostor, kjer bo mogoče kupiti kakovosten izdelek po vedno enaki ceni,« Calzada pojasnjuje, zakaj se bo legalizacija splačala predvsem potrošnikom, ki so zdaj potisnjeni v ilegalo.

Urugvaj je sicer tudi doslej veljal za enega izmed pionirjev liberalne politike do drog, saj v državi, ki je za razliko od svojih sosed tudi strogo laična, uživanje marihuane in njeno posedovanje za osebno rabo (odločitev o količini, ki ustreza temu kriteriju, je prepuščena sodnikom) nikoli nista bila kriminalizirana, zaradi česar kadilci opojnih smotk že zdaj niso nikakršna redkost na ulicah Montevidea in drugih urugvajskih mest. Po raziskavi nacionalnega sveta za droge marihuano vsaj enkrat na leto kadi (ali drugače uživa) približno 120.000 Urugvajcev oziroma 3,6 odstotka celotne populacije, petina od tega števila je rednih, vsakodnevnih uživalcev.

Toda to še zdaleč ne pomeni, da se vsi strinjajo z načrti vlade. Nasprotno, po zadnjih raziskavah javnega mnenja jim nasprotujeta kar slabi dve tretjini državljanov, ki se bojijo, da bo njihova država postala priljubljena destinacija turističnih »zadetkov« oziroma da bo liberalnejši odnos do trave pripeljal do skokovitega porasta števila uživalcev trdih drog. Toda, kot pojasnjujejo nekateri poznavalci razmer, večina Urugvajcev temu vprašanju vendarle ne posveča pomembnejše vloge, kar po drugi strani pojasnjuje smelost vlade, ki se ji zaradi tega ni treba bati večjega upada – če sploh – podpore volivcev.

Krhanje prohibicije

Pogumne korake Montevidea k legalizaciji tržišča marihuane sicer pozorno spremljajo tudi v širši regiji, kjer je brezkompromisen pristop v politiki do drog v zadnjih desetletjih pripeljal do vzpona vsemogočnih kartelov, ki, izdatno podmazani z vrtoglavimi zaslužki od cvetoče nezakonite trgovine z opojnimi substancami, v marsikateri latinskoameriški državi že resno načenjajo avtoriteto oblasti. Če se bo urugvajski model izkazal za uspešnega, bi lahko v prihodnjih letih po podobni poti krenili tudi v Kolumbiji, Boliviji ali Mehiki, kjer so brutalni spopadi mamilarskih tolp za tržne deleže v zadnjih letih zahtevali izjemno visok krvni davek.

Ob tem se urugvajskim oblastem ni treba pretirano bati še pred nekaj leti neizogibnih ostrih kritik iz Washingtona. Od zgolj na prohibiciji in pregonu utemeljenega modela boja proti drogam se namreč v zadnjem času vse odločneje odmikajo tudi v ZDA, doslej glavni iniciatorki tovrstnega pristopa v obeh Amerikah. V zadnjih letih so tako številne ameriške zvezne države uzakonile uporabo marihuane v medicinske namene, vse bolj sprejemljiva pa postaja tudi njena rekreativna uporaba. Najdlje v tej smeri so doslej napredovali v Washingtonu in Koloradu, kjer so lani legalizirali posedovanje manjših količin trave in sprejeli zakonsko ureditev za njeno prodajo. Po pravkar objavljeni Gallupovi raziskavi tovrstno politiko do marihuane podpira že 58 odstotkov Američanov, kar pomeni, da se bo tovrsten protiprohibicijski trend v Združenih državah bržkone nadaljeval tudi v prihodnje.

Odštevanje do zakonite omame

Kot rečeno, novo urugvajsko zakonodajo na področju marihuane pred njeno uveljavitvijo čakata še dve oviri, ki pa sta pravzaprav že vnaprej premagani. Najprej bo o njej glasoval senat, v katerem ima vladajoča Široka fronta udobno večino, potem pa se mora pod dokument podpisati še eden ključnih zagovornikov legalizacije, predsednik Mujica. Če bo šlo vse po vladnih načrtih, bo zakon stopil v veljavo s prvim januarjem, sistem pa naj bi povem zaživel v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo prvi pridelek pripravljen za prodajo. Urugvajskim uživalcem trave se torej že kmalu obetajo lepši časi.