V Berlinu o Evropi

Berlin – Forum nemške javne­ radiotelevizijske hiše WDR o prihodnosti Evrope je z nemško kanclerko Angelo Merkel, predsednikom evropske komisije Joséjem Manuelom Barrosom in drugimi privabil vidne goste in predstavil pomembne vidike krize na stari celini.

»Globoko verjamem, da se zdaj odloča, ali bo Evropa v naslednjih desetih, dvajsetih ali tridesetih letih sploh še igrala pomembno vlogo v svetu,« je v nemškem zunanjem ministrstvu, kjer je ta teden potekal 16. forum WDR o Evropi, povedala kanclerka Angela Merkel. »Vsi se nenehno prilagajamo,« je spomnila, da so nekoč za evropskega bolnika označevali Nemčijo, zdaj pa tako imenujejo nekatere druge države. Poudarila je stališče svoje vlade, da rast izhaja iz primernih struktur in razumnega proračuna, njene vire pa je treba iskati tudi zunaj državnih programov. Kanclerka verjame tudi v nujnost večje mobilnosti delovne sile, zmanjševanja birokracije in boljšega usklajevanja nacionalnih politik.

Tudi nemški zunanji minister je poudaril, da ne gre za tekmovanje med evropskimi državami, ampak za zavedanje, da je Evropa »usodna in kulturna skupnost« v svetu. ­Gui­du­­ Westerwelleju se menda »pojavi rdečica na obrazu«, če sliši govorjenje o koncu evra, saj se po njegovem ne bi končalo s tem, ampak bi ogrozili­ tudi druge skupne stvari, kot sta svoboda potovanja ali študija. »Se nam je zmešalo in bi radi v enem letu vse porušili?«

»Eksistenčna kriza je za nami,« je po videopovezavi miril predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, a hkrati poudaril, da nas to ne bi smelo zazibati v brezskrbnost. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer pozval evropsko komisijo k hitrejšemu ukrepanju, njega in Merklovo pa je kritiziral socialdemokratski kandidat za kanclerja Peer Steinbrück, ki verjame, da vlada v Berlinu preveč poudarja proračunsko konsolidacijo in premalo ukrepe za spodbujanje rasti.

Zelena luč Hrvaški

Bundestag je medtem s 583 glasovi za in brez glasu proti ratificiral vstop Hrvaške v EU, čeprav je predsednik nemškega parlamenta Norbert Lammert pred tem v izjavi za Die Welt kritično ocenil priprav­ljenost Zagreba na vstop: »Vstop v predvidenem času je zame sicer sprejemljiv, izrecno pa se ne strinjam z oceno, da so izpolnjeni vsi pogoji.« Verjame tudi, da bo Hrvaška zaradi nujne konsolidacije EU »v doglednem času« zadnja nova članica povezave.