Tiskane izdaje
Delavska vstaja v Tuzli je prerasla v vsedržavne proteste v Sarajevu, Zenici, Bihaću, Mostarju in drugih večjih mestih po Bosni in Hercegovini. Ranjenih je bilo več deset državljanov in pripadnikov posebnih policijskih enot, novinarjev, tudi materialna škoda je velika. O dogajanju v Bosni in Hercegovini smo se pogovarjali z mag. Zijadom Bećirovićem, direktorjem Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) v Ljubljani.
Kaj se pravzaprav v zadnjih dneh dogaja na ulicah mest po Bosni in Hercegovini? Protesti iz Tuzle so nenadoma zajeli vso državo. Bi lahko govorili o nekakšni bosanski pomladi?
Ne. Predvsem gre za poskus umestitve novega voditelja Bošnjakov v Bosni in Hercegovini. O tem smo podrobneje pisali v naših raziskavah. Na čelo bošnjaškega naroda se poskuša ob pomoči nekaterih krogov iz Beograda postaviti Fahrudin Radončič, trenutni minister za varnost BiH in predsednik stranke Zveza za boljšo prihodnost BiH (SBB). Ne izključujem možnosti, da za dogajanjem stoji prav on, saj nemiri v največji meri potekajo prav na območjih z večinskim bošnjaškim prebivalstvom.
Največ Bošnjakov živi ravno v Tuzlanskem kantonu, kjer so se protesti začeli. Projekt je dobro zastavljen, načrtovan, pripravljen in podprt. Nobeno naključje ni, da se odvija prav zdaj, saj naslednji mesec potekajo parlamentarne volitve v Srbiji, jeseni, natančneje 5. oktobra, pa v Bosni in Hercegovini.
Ko pogledamo ikonografijo dogodkov po mestih, je povsod opaziti podoben scenarij. Proteste razumem kot nekakšen poskus državnega udara. Ljudi v stiski in del borčevske populacije zlorabljajo za doseganje političnih ciljev.
Kakšno prihodnost napovedujete BiH?
Usoda BiH in drugih držav v regiji ni v rokah notranjih sil, saj je večina držav v regiji nastala kot posledica volje velikih sil. Tako je povsod po svetu v zadnjem stoletju. Spremembe so potrebne, ampak na boljše, ne pa na slabše. Daytonski mirovni sporazum je zaustavil vojno in od takrat je s številnimi drugimi dejavniki glavna ovira napredka te države.
So spremembe v državi treh narodov mogoče? Bi BiH lahko primerjali s Sirijo?
Najprej, moramo se zavedeti, da več kot tretjina vseh držav na svetu deluje oteženo: niso države v pravem pomenu besede. Ne morem reči, da ključne institucije v BiH ne delujejo. Oborožene sile, uprava za neposredno obdavčevanje, tajna služba, mejna policija so povsem solidno delujoče institucije. Gre za tri narode, ki so najbolj podobni drug drugemu in ki govorijo isti jezik, čeprav ga drugače imenujejo. Veliko je integrativnih dejavniko, zato primerjava s Sirijo ni smiselna.
Kaj je prvi korak, ki bi ga morala BIH storiti za stabilizacijo razmer?
Znebiti se sedanjih političnih elit. To je skupina posameznikov, ki imajo za talce svoje etnične skupnosti in vso državo. Nadzirajo prav vsak segment družbe. Živimo v začaranem krogu politike, mafije in kriminala. V BiH imamo fenomen politizacije kriminala in kriminalizacije politike. S takšnimi voditelji napredka ne more imeti nobena država.
