Tiskane izdaje
London - V Veliki Britaniji bodo opravili javno preiskavo o skrivnostni smrti ruskega vohuna in kritika Kremlja Aleksandra Litvinenka leta 2006. To odločitev je danes v parlamentu sporočila britanska notranja ministrica Theresa May in obenem izrazila upanje, da bo to prineslo »nekaj utehe« Litvinenkovi vdovi Marini.
Litvinenko, nekdanji vohun sovjetske tajne služne KGB in njene ruske naslednice FSB, kasneje pa kritik Kremlja z azilom na Otoku, je umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210. Strup je zaužil med pitjem čaja v londonskem hotelu Millennium. Ko je umiral v bolnišnici v britanski prestolnici, je Rusijo obtožil, da je naročila njegov umor.
Današnje sporočilo pomeni preobrat od dosedanjega stališča ministrice, saj je ta pred tem zavračala javno preiskavo o smrti, ki po osmih letih še vedno buri duhove. Kot pojasnjuje STA, je želela Mayeva z javno preiskavo počakati na ugotovitve ločene sodne preiskave o umoru.
Sodna preiskava na Otoku ponavadi poteka v primerih nenadnih, nasilnih ali nenaravnih smrti. Njen cilj je razjasniti kraj, čas, vzrok in sploh vse okoliščine smrti, medtem ko se z morebitnimi morilci oziroma pripisovanjem krivde za smrt ne ukvarja.
Pritisk na ministrico, naj ne čaka in naj čim prej odredi javno preiskavo, se je okrepil februarja, ko so jo k temu pozvali tudi trije vrhovni sodniki. Poleg tega je k javni preiskavi pozval celo vodja sodne preiskave, saj naj bi bil pri svojem delu oviran, ker mu niso dovolili vpogleda v tajne dokaze o morebitni vpletenosti Kremlja.
Javno preiskavo v Veliki Britaniji odredi vlada, če odloči, da je dodatna osvetlitev nečesa v interesu javnosti. Preiskava je v veliko večji meri odprta za javnost kot »običajna« kazenska preiskava. Zaključke preiskave, pri katerih gre ponavadi za priporočila določenih izboljšav, na koncu prejme vlade in jih nato objavi.
V okviru javne preiskave bodo britanski preiskovalci načeloma imeli dostop tudi do tajnih vladnih dokumentov in bodo lahko bolje raziskali, ali je za umorom Litvinenka dejansko stala ruska država, piše STA. Britanska policija je sicer zaradi umora že zahtevala aretacijo ruskih državljanov Andreja Lugovoja in Dmitrija Kovtuna, a je Rusija njuno izročitev zavrnila.
Diplomatski odnosi med Veliko Britanijo in Rusijo so bili po smrti Litvinenka več let skorajda zamrznjeni, današnja odločitev za javno preiskavo pa jih bo verjetno znova poslabšala. Velika Britanija je poleg tega med najglasnejšimi zagovornicami zaostritve sankcij EU proti Rusiji, o čemer prav danes na zasedanju v Bruslju razpravljajo zunanji ministri povezave.
