V Bruslju hočejo pisna zagotovila grške koalicije

Bruselj – Evrska skupina se hoče zavarovati pred morebitnimi novimi presenečenji, zato je zahtevala, naj obe stranki nove grške koalicije – socialistična Pasok in konservativna Nova demokracija – podpišeta pismo, v katerem bosta potrdili, da nameravata spoštovati zavezo o zdravljenju javnih financ in privrženost reševalnemu načrtu, ki so ga najvišji državniki sprejeli na nedavnem vrhu. Božo Mašanović

Pisno zagotovilo je pogoj za odblokiranje šestega obroka pomoči Grčiji (osem milijard evrov), ki bi ga po mnenju podpredsednika evropske komisije Ollija Rehna lahko izplačali še novembra. Primer Grčije se razlikuje od Irske in Portugalske, ki sta prav tako dobili mednarodno pomoč, kajti v obeh državah je program varčevanja potrdila celotna politična srenja, je ob tem dejal predsednik evrske skupine Jean- Claude Juncker, ki je obžaloval, da je grška opozicija šele zdaj pripravljena sodelovati. »To bi morala storiti že pred meseci,« je dejal.

Finančni ministri evrske skupine so dobršen del včerajšnjega srečanja namenili prav razpravi o razmerah v Grčiji, s katerimi jih je seznanil Evangelos Venizelos, pri čemer so podprli namero glavnih političnih strank v državi, da sestavita novo vlado. »Položaj v Grčiji se razvija v pravo smer,« je poudaril Juncker, ki ga je grški finančni minister že pred srečanjem obvestil o razpletu politične krize v Atenah, kjer bo do predčasnih volitev, najverjetneje 19. februarja, za vajeti poprijela široka koalicijska vlada. Z Venizelosem se je pogovarjal tudi podpredsednik komisije Olli Rehn, ki je po srečanju izjavil, da je »zdaj bistveno, da si Grčija z oblikovanjem nove koalicije spet zagotovi zaupanje svojih evropskih partnerjev«. Takoj po prejemu pisma iz Aten se bo v grško prestolnico spet odpravila trojka izvedencev evropske komisije, evropske centralne banke (ECB) in mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bodo nadaljevali posvete o novem programu pomoči Grčiji.

Direktor evropskega instrumenta za finančno stabilizacijo (EFSF) Klaus Regling je ministrom predstavil dokument s tehničnimi podrobnostmi za povečanje sredstev s 440 na 1000 milijard evrov. Prva izmed dveh opcij se nanaša na delno zaščito posojil članicam v težavah, druga pa na oblikovanje enega ali več investicijskih skladov. Izvedenci EFSF se bodo najprej posvetovali z različnimi akterji na finančnih trgih, operativne priprave na obe opciji pa naj bi končali še pred iztekom novembra, tako da bi finančni ministri evrske skupine na naslednjem srečanju, ki bo 29. novembra, sprejeli končno odločitev, okrepljeni reševalni sklad pa bi začel delovati že decembra.