Tiskane izdaje
Bruselj - Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy je izrazil globoko zaskrbljenost nad političnim dogajanjem v Romuniji, glede pravne države in nad neodvisnostjo pravosodja.
Ker so na kocki temeljna načela, na katerih naj bi temeljila EU, je dogajanje v Romuniji pod drobnogledom Bruslja. Romunski premier, socialdemokrat, Victor Ponta, ki je položaj prevzel spomladi po padcu prejšnje vlade, je z dvodnevno ofenzivo šarma poskušal prepričati evropsko politiko, da so sprejete odločitve - od odstavljanja konservativnega predsednika države Traiana Basesca do zmanjševanja pristojnosti ustavnega sodišča, vključno z neobjavo njegovih sodb - v skladu z evropskimi standardi demokracije in načeli pravne države.
Pontejevi argumenti so padli na plodna tla predvsem v evropski socialdemokratski družini, ki je v kritikah svojega kolega zelo zadržana. Po uradnih stališčih Bruselj od romunskega premiera zahteva predvsem pojasnila. Rompuy od njega pričakuje dialog z evropsko komisijo o vprašanjih, ki jih v palači Berlaymont obravnavajo kot problematična. Prepričan je, da se v Bukarešti zavedajo pomembnosti vprašanj, ki so na mizi. Napoved Ponta, da bo sledil priporočilom evropske komisije, je »vzel na znanje«.
Komisija od Bukarešte pričakuje predvsem pojasnila o tem, kaj namerava narediti za urejanje razmer. Med drugim pričakujejo zagotovila, da bodo institucije, kakršno je sodstvo, lahko delovale neodvisno in da bo spoštovano načelo delitev vej oblasti. Ugotoviti hočejo, ali sta omejevanje pravic ustavnega sodišča in odstavljanje predsednika izvedena skladno z zakonodajo. Zaradi primerjav z ravnanjem madžarskega premiera Viktorja Orbana se postavlja vprašanje, kaj bi lahko naredil Bruselj, če bi bile ugotovljene kršitve pravnega reda EU.
Premier Victor Ponta je prepričan, da ne bi bilo pošteno, če bi sedanje dogodke povezovali z vstopanjem Romunije v schengensko območje.
Evropski »viktaturi« na sramotilnem stebru
Očitki o državnem udaru, primerjave z Nicolaejem Ceauşescom, pisanje o somraku demokracije. Dva meseca po prevzemu vladnih vajeti je romunski premier Victor Ponta na evropskem sramotilnem stebru.
Doslej bolj ali manj blage kritike Bukarešte so se zaostrile po odločitvi romunskega parlamenta konec prejšnjega tedna, da v okviru postopka za odvzem funkcije suspendira konservativnega predsednika države Traiana Basesca. Ker je postopke spremljalo omejevanje pristojnosti ustavnega sodišča, je primer še posebno kočljiv. Težko si je namreč ogniti razlagi, da socialdemokrat Ponta - že tako se je po njegovi izvolitvi razkrilo, da je njegov doktorat čisti plagiat - v deželi, ki je ena od članic EU z največ korupcije, vzpostavlja politični nadzor nad pravosodjem.
Ogroženost pravne države
Oglasile so se ZDA, State Department je izrazil zaskrbljenost, ker da je v zavezniški članici Nata ogrožena demokracija. Drug za drugim so se začele oglašati še evropski voditelji na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki so opozorili, da je v Romuniji ogrožena pravna država. Veliko ukrepov je bila namreč uveljavljenih z dekreti, ki začnejo veljati takoj. Tako so, denimo, sprejeli odločitev, po kateri ustavno sodišče ne more odločati o odločitvi parlamenta o suspendiranju predsednika. Kakorkoli že, zadnjo besedo o usodi Basesca bodo morali izreči volivci na referendumu.
Ponta je očital Basescu blokiranje dela vlade in neustavno ravnanje, ker da je predsedniške funkcije, za katero niso predvidene ključne pristojnosti, izrabil za pridobivanje večje moči. Med drugim ga je motilo, da se je predsednik udeleževal vrhov EU. Na zadnji vrh v Bruselj je nato odpotoval sam. Kljub drugačnemu mnenju ustavnega sodišča. V skladu s tradicijo sumljivih demokratov se sklicuje na voljo ljudstva, ki da je sito Basesca. Ta je bil času prejšnje konservativne vlade zagovornik strogih, a nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, ki so revno državo rešili pred dolžniškim potopom.
Ocenjevanje skozi strankarsko prizmo
Posebna težava na ravni EU je, da se razmere velikokrat ocenjuje - tako kot se je že zgodilo v primeru Madžarske in premiera Viktorja Orbana - skozi strankarsko optiko. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, ki prihaja iz nemške SPD, je z zmerno dozo razumevanja ocenil, da je bilo ravnanje romunske levičarske vlade zakonito. Po drugi strani je nemški konservativec in predsednik zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta Elmar Brok govoril kar o državnem udaru v Romuniji in o edinstvenem postopku v državi, ki zase pravi, da je demokracija.
Romunska zgodba je vsekakor primerljiva z Madžarsko. Kljub temu je negotovo, kaj sploh lahko naredi EU v takšnih primerih. Evropska komisija je letos sprožila postopke proti Budimpešti, ker da je s posegi v centralno banko, pritiskom na pravosodje in omejevanjem neodvisnosti urada za varstvo osebnih podatkov kršila pravni red EU. Orbanova vlada se je sicer s spreminjanjem zakonov, ki so bili na muhi Bruslja, le začela uklanjati evropskim zahtevam, a po drugi strani je splošna »orbanizacija«, ki ni v duhu demokratičnih standardov, ostala nedotaknjena.
V romunskem primeru ima Bruselj en vzvod več. Romunija, ki je v EU vstopila leta 2007 skupaj z Bolgarijo, še vedno ne more vstopiti v schengensko območje. Nazadnje je obe državi ustavila Nizozemska. Spodkopavanje demokratičnih načel in pravne države bi lahko bil še en razlog za ne. Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding, ki prihaja iz konservativnega tabora, je že omenila, da se utegnilo vstopanje Romunije v schengen zamrzniti. Poleg tega bi se poseben evropski nadzor delovanja romunske pravne države, vpeljan ob vstopu v EU, še dolgo nadaljeval.
