Bruselj - Sestanek evrske skupine je bil sprva predviden za ponedeljek, nato za danes. V minulih dneh je več virov v Bruslju nakazalo, da bo srečanje v četrtek popoldne. Danes je o tej možnosti govoril tudi šef evrske skupine Jean-Claude Juncker.
V Evropski komisiji v Bruslju pa so danes vnovič poudarili, da potrebujejo finančni ministri držav v območju evra za sestanek na mizi nekaj konkretnega - dogovor z zasebnimi upniki o delnem odpisu dolgov in jasnost glede zavez Grčije v okviru drugega programa pomoči.
Mednarodni posojilodajalci - trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - se z grškimi oblastmi v Atenah pogajajo o zavezah, ki jih mora Grčija sprejeti v zameno za drugo javno pomoč v višini 130 milijard evrov.
Obenem še vedno potekajo pogajanja zasebnih upnikov in Aten o delnem odpisu grškega dolga, s katerim naj bi se ta zmanjšal za okoli 100 milijard evrov.
Juncker je danes ocenil, da je v pogajanjih v Atenah dosežen napredek, predvsem glede sodelovanja zasebnega sektorja, pa tudi glede drugega programa pomoči. Upam, da bomo imeli jasno sliko razmer do jutri zjutraj, je dejal.
V Evropski komisiji so se sicer danes ponovno branili pred očitki, da komisija ni enotna glede Grčije. Sprožili so jih komentarji komisarke za digitalno družbo Neelie Kroes, da ne bi bil konec sveta, če bi Grčija izstopila iz območja evra.
Vsi želimo, da Grčija ostane v območju evra, je zatrdila tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Izstop Grčije iz območja evra po njenih besedah ni scenarij, o katerem želijo razmišljati.
Za ECB se še ne ve
Prav tako so v komisiji danes zavrnili domnevne navedbe nekdanjega predsednika komisije Jacquesa Delorsa glede nesoglasij znotraj trojke revizorjev. Trojka z grškimi oblastmi razpravlja z enim glasom, so zatrdili.
Sicer pa v komisiji niso želeli potrditi navedb, da naj bi ECB sodelovala pri drugi pomoči Grčiji, o čemer je danes poročal Wall Street Journal. Časnik piše, da 130 milijard evrov javne pomoči državi ne bo dovolj, zato je ECB pristala na delno izgubo dobička od grških obveznic, ki jih je kupila lansko leto. Šlo naj bi za 11 milijard evrov.
Teh poročil ne morem potrditi. Menim, da je to vprašanje, ki ga je treba nasloviti na ECB, je dejal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio.
Za Grčijo, ki se je spet znašla tik pred bankrotom, je ključni datum 20. marec, ko ji zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolga, poroča STA.