Tiskane izdaje
Bruselj - Novi postopek, ki ga je komisija uradno imenovala orodje za zgodnje opozarjanje, je opozorilo pred sprožitvijo člena 7. Z njim naj bi komisija začela dialog s problematično članico, v katerem naj bi poiskali rešitve, ki bi preprečile sistemske grožnje pravni državi, so ob uvedbi ukrepa pojasnili v Bruslju.
V skladu s členom 7 pogodbe o EU je mogoče v primeru resnih in vztrajnih kršitev vrednot EU v skrajnem primeru začasno ukiniti glasovalne pravice članici unije. A sprožitev tega člena, imenovanega tudi »jedrska bomba«, je zapleten postopek in unija se zanj doslej še ni odločila.
Novega postopka ne bodo uporabili v primeru posamičnih kršitev v pravosodju, temveč v primeru sistemskih groženj vrednotam EU, je pojasnila komisarka za pravosodje Viviane Reding. Kot primer je navedla Madžarsko, kjer je vladajoča konservativna stranka Fidesz pod vodstvom Viktorja Orbana s spornimi ukrepi postavila pod vprašaj neodvisnost sodstva, in Romunijo, kjer so vladajoči socialisti postavili pod vprašaj neodvisnost ustavnega sodišča.
Postopek je tristopenjski. Če komisija oceni, da gre za sistemske grožnje pravni državi, sproži dialog s članico in ji pošlje svoje mnenje. Če se članica ne odzove ustrezno, ji na drugi stopnji pošlje priporočilo za ukrepanje. Na tretji stopnji komisija spremlja izvajanje priporočila in če to ni ustrezno, lahko sproži člen 7. »Če rešitve ne bo mogoče najti, potem člen 7 ostane zadnji izhod za zagotovitev skladnosti z vrednotami EU,« je dejala Redingova.
Komisija želi, da unija svoje umazano perilo čisti doma, ne na primer v Svetu Evrope, kjer sedi na primer tudi Rusija. Ruski predsednik Vladimir Putin ne bi smel imeti nobene besede v razpravi o možnosti odvzema glasovalne pravice članici unije, je ponazorila Redingova.
V Bruslju so spomnili tudi na javnomnenjsko raziskavo Eurobarometra o zaupanju v pravosodje v EU, objavljeno novembra lani. Raziskava je pokazala, da nacionalnim pravosodnim sistemom v povprečju zaupa 53 odstotkov državljanov EU, najbolj jim s 85 odstotki zaupajo na Finskem in Danskem, najmanj pa s 24 odstotki v Sloveniji.
