Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

V Evropi ni mogoče vsega centralizirati

Še en račun brez nemškega krčmarja − Berlin se zavzema za bolj premišljen nadzor nad evrskimi in drugimi bankami.

tor, 18.09.2012, 06:00

Nekateri so za nadzor ECB

Pri tem je zanimivo, da se tudi nekatere nemške banke zavzemajo za nadzor ECB, da bi se rešile nemškega nadzornega telesa BaFin, ki deluje v okviru finančnega ministrstva. Komercialne banke, kakršni sta Deutsche Bank in Commerzbank, bi raje videle, da bi jih nadzorovali v Frankfurtu, pač pa si hranilnice in deželne banke z vsemi silami prizadevajo za ohranitev sedanjega načina nadzora.

Berlin – Evropski komisar Michel Barnier je skupaj z mnogimi drugimi že upal, da bo 1. januarja nadzor nad evrskimi bankami prevzela ECB in tako odprla vrata za hitro pomoč bankam držav v krizi, na primer Španiji. A to je bil še en račun brez nemškega krčmarja.

Večina evropskih politikov in ekonomistov sodi, da je največje prekletstvo evrske krize prenašanje hudih težav bank na državno raven. Evropska komisija, evropska centralna banka in še mnogi drugi zato hočejo, da bi bankam neposredno pomagali pri evropskem mehanizmu stabilnosti ESM, pogoj za to pa je skupni nadzor nad njimi. V Bruslju in Frankfurtu so upali, da se bo takšen boj proti krizi lahko začel že 1. januarja, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je zdaj jasno povedal, da tako hitro ne bo šlo. »Radi bi hitro poiskali dobro rešitev,« je zagotovil, a je jasno, da je Berlinu bolj kot hitrost pomembna kakovost, to pa merijo s svojimi protikriznimi merili.

Kot že tolikokrat po izbruhu evrske krize Nemčija od drugih zahteva, da upoštevajo njena stališča, nezadovoljneži pa morajo tudi tokrat stiskati zobe, saj gre za največjo plačnico na območju skupne valute. Nemčija jamči za skoraj tretjino vsega denarja iz reševalnih skladov, zato ji ni vseeno, kaj se dogaja z njimi. Če v Bruslju napovedujejo, da bo posebno telo pri ECB postopno nadzorovalo vseh 6000 evrskih bank, nemški finančni minister vztraja, naj sistemsko nerelevantne banke ostanejo pod nadzorom svojih držav. Še nepotrjene govorice tudi pravijo, da bodo Nemci zaradi svojega nesorazmerno velikega deleža pri reševanju evrskih držav zahtevali večjo težo velikih članic pri odločanju o teh vprašanjih.

Schäuble pa že opozarja na nujnost opredelitve odnosov med novim in dosedanjim nadzornikom nad bankami (EBA) pa tudi z desetimi članicami Unije, ki niso članice skupne evropske valute. Tudi v teh so nezadovoljni s predlogi evropske komisije. Švedski finančni minister Anders Borg še zlasti glasno opozarja na vprašanje neodvisnosti ECB, ki moti tudi Nemce. Po sedanji zakonodaji mora evropska centralna banka predvsem skrbeti za stabilnost cen, s sprejemom nadzora nad bankami pa se bo spustila v povsem nove, tudi politično obarvane vode.

Kritiki nemškega stališča pa namigujejo, da hoče najmočnejša evropska gospodarska sila samo pred vseevropskim nadzorom zavarovati domače banke, še posebno hranilnice in deželne banke, ki so tudi v Nemčiji pogosto tesno povezane z lokalno politiko in gospodarstvom. V teh pa se bojijo, da bodo z njihovim kapitalom reševali bankrotirane tuje banke. »V Evropi ni mogoče vsega centralizirati,« podpira zahteve nemške vlade, da na evropski ravni nadzorujejo samo sistemsko pomembne banke, tudi visoki krščanskodemokratski politik Volker Kauder.

»Ključna lekcije krize, ki jo je žalostno podprl tudi škandal z obrestnimi merami libor, je, da samoregulacija in ohlapni nadzor v finančnem sektorju ne delujeta,« je konec avgusta v časopisu Wall Street Journal pisal finančni minister Schäuble. Nemški finančni minister predlaga »kitajski zid« med monetarnim in nadzornim delom ECB, kar bi omogočilo sodelovanje tudi bank iz držav, ki ne sodijo v evrsko območje, a sodelujejo na skupnem trgu. Tudi te bi morale po njegovem prepričanju dobiti glas v novem nadzornem telesu, neodvisnost monetarnega dela ECB pa bi morala nadzorovati tudi evropski parlament in evropski svet. Schäuble opozarja, da se celo o nosilnem stebru nove bančne kulture, pravilih Basel III, še pogajajo, in tudi sicer je treba dati članicam možnost, da svoje banke še bolj zavarujejo s kapitalom, bančnim delničarjem pa, da imajo besedo pri direktorskih bonusih. »Po propadu Lehman Brothers je mednarodna skupnost zagotavljala, da ne bo dovolila propasti nobeni sistemsko pomembni banki,« sklene Schäuble. »To je bila tedaj pametna odločitev, danes pa moramo naprej. Samo s kredibilnim nadzornikom in strogimi pravili bo Evropa ustrezno zavarovala svojedavkoplačevalcev pred napakami.«

Povezane novice

Nemško ustavno sodišče za evropski mehanizem stabilnosti, vendar z zadržki
12. september ob 20:30
Obveznosti v okviru mehanizma brez odobritve parlamenta ne smejo preseči 190 milijard evrov.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se