Tiskane izdaje
Bagdad, Ženeva − Ofenziva skrajne sunitske milice Islamska država Iraka in Levanta (Isil) v Iraku kaže vse bolj krvavo sliko. Združeni narodi so danes namreč sporočili, da je vse odkar je Isil na začetku meseca sprožil ofenzivo, s katero je zavzel že velik del severa in zahoda Iraka, ubitih več kot tisoč ljudi, med njimi najmanj dve tretjini civilistov.
Kot je po navedbah tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik visokega komisariata ZN za človekove pravice Rupert Colville, je bilo od med petim in 22. junijem ubitih najmanj 1075, ranjenih pa 658 ljudi. Najmanj 757 civilistov je bilo ubitih, 599 pa ranjenih v provincah Ninive, Dijala in Saladin; najmanj 318 ljudi je bilo ubitih, 590 pa poškodovanih v Bagdadu in na območjih južno od iraškega glavnega mesta.
ZN so izpostavili predvsem problem množičnih usmrtitev, obglavljanj in drugih zločinov, ki so jih v zadnjih tednih v Iraku zakrivili pripadniki Isila. Ti se znašajo predvsem nad vojaki in policisti, na podlagi njihove narodnosti in veroizpovedi pa tudi nad civilisti. Colville je opozoril tudi na zlorabe iraških varnostnih sil, in sicer na dva primera množične usmrtitve zapornikov.
Veliko je tudi ugrabitev, med ugrabljenimi pa so številni tujci, med njimi 48 turških državljanov, ki so jih pripadniki milice odpeljali s konzulata, ko so zasedli Mosul, in približno 40 indijskih državljanov, ki so delali za iraško gradbeno podjetje. Nekaj ugrabljenih so pripadniki Isila že izpustili, med njimi 16 državljanov Gruzije, ki so delali za telekomunikacijsko podjetje. Colville pri tem opozarja, da vse pogosteje najdejo tudi trupla usmrčenih ugrabljenih.
Največja iraška naftna rafinerija v rokah skrajnežev
Pripadniki sunitske milice so od začetka meseca preplavili velika območja Iraka in se na vsega sto kilometrov približali Bagdadu. Že v soboto so prevzeli nadzor nad iraško-sirskim mejnim prehodom Al Kaim, v nedeljo pa so zavzeli še dva mejna prehoda v provinci Anbar − iraško-sirski mejni prehod al Valid in mejni prehod Turaibil ob meji z Jordanijo, od koder so se pred tem umaknile vladne sile. Isil je zavzel tudi štiri strateško pomembna mesta v provinci Anbar − Kaim, Rutba, Rava in Ana, od koder so se umaknile iraške varnostne sile; poleg tega pa je v njegove roke naposled padlo tudi strateško pomembno letališče v mestu Tal Afar.
Več sto tisoč ljudi je pred njihovim napredovanjem pobegnilo z domov, zaradi ofenzive pa so zaskrbljeni tako v Iraku kot v tujini.
Danes so islamski skrajneži po več kot teden dni trajajočih spopadih naposled prevzeli nadzor nad največjo iraško rafinerijo pri kraju Baidži, ki na dan proizvede približno 300.000 sodčkov nafte izključno za domače potrebe. Po poročanju Al Džazire so napadalci 450 iraškim varnostnim silam, ki so še vedno na območju, ponudili varen prehod, če odložijo orožje, rafinerijo pa nameravajo zatem predati lokalnim sunitskim voditeljem.
Iraško zunanje ministrstvo je informacijo zanikalo. Kot so sporočili, so vladne sile napad na rafinerijo odbile, prav tako tudi napad na mesto Hadita, poleg tega pa so, kot trdijo, prevzele tudi nadzor nad enim od mejnih prehodov s Sirijo. Te uspehe je zasenčila informacija o civilnih žrtvah letalskih napadov iraške vojske na tarče Isila.
Kurdi: Ofenziva Isila oblikovala nov Irak
Medtem se v Iraku še vedno mudi ameriški zunanji minister John Kerry, ki je danes znova pozval k enotnosti v boju proti sunitski milici. Nenapovedano je obiskal kurdsko avtonomno regijo na severu Iraka, kjer se je sestal s kurdskimi vodstvom in ga poskušal prepričati, da sodeluje pri sestavi nove iraške vlade, ki jo bo parlament začel oblikovati na začetku prihodnjega meseca.
Vodja iraških Kurdov Masud Barzani je Kerryju odgovoril, da Kurdi iščejo rešitev za krizo, ki so ji priča, a hkrati opozoril, da je prav ta kriza oblikovala »novo realnost in nov Irak«. V senci ofenzive Isila so iraški Kurdi namreč zavzeli območja, ki jim jih je Bagdad dolgo odrekal. Pred tem je Barzani v pogovoru za CNN iraškega premiera Nurija al Malikija, ki ga krivi za razmere v državi, pozval k dostopu. Na vprašanje o morebitni neodvisnosti je dejal: »Napočil je čas, da se Kurdi odločijo o svoji prihodnosti, odločitev pa bomo upoštevali.«
