Tiskane izdaje
Gaza − Konec postnega meseca bi morali muslimani praznovati v miru, a je praznik za mnoge, ki živijo na nemirnih območjih, minil vse prej kot spokojno. Na območju Gaze je v zadnjih treh dneh umrlo več deset ljudi, nadaljuje se državljanska vojna v Siriji, tako v Siriji kakor tudi v Iraku pa skrajno sunitsko gibanje utrjuje svojo oblast.
V nedeljo zvečer je kazalo, da bo konec posta prebivalcem Gaze prinesel kanček miru, a je že v ponedeljek popoldne orožje preglasilo premirje. Izraelsko vojaško posredovanje, med katerim je umrlo najmanj 1260 Palestincev (kar tri četrtine civilistov), se je tako prevesilo v četrti teden.
Organizacije za človekove pravice čedalje glasneje opozarjajo na veliko število žrtev med otroki. Sklad ZN za pomoč otrokom Unicef je sporočil, da je bilo ubitih že več kot 240 otrok in predstavljajo najmanj 29 odstotkov vseh žrtev med civilisti. »Otroci so ubiti, ranjeni, pohabljeni in opečeni, poleg tega pa še prestrašeni, kar bo pustilo globoke posledice,« je po poročanju STA poudarila Pernille Ironside.
Več kot 215.000 prebivalcev Gaze je doslej zapustilo domove, številni so se zatekli v šole, ki jih vodi agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA). A šolski prostori niso imuni za dogajanje v okolici; več se jih je v zadnjem tednu znašlo na muhi izraelske vojske, vsaj v dveh so pripadniki Hamasa hranili rakete.
Samo ta teden so izstrelki zadeli dve šoli, nazadnje danes zjutraj v begunskem taborišču Džabalija. V napadu je po podatkih osebja ZN umrlo 16 ljudi, nekateri viri poročajo o najmanj 20 mrtvih.
Izrael pristal na štiriurno humanitarno prekinitev ognja
Nasilje se je razplamtelo kljub vse glasnejšim pozivom mednarodne skupnosti sprtima stranema, naj zaradi nedolžnih civilistov skleneta dogovor. A za zdaj nič ne kaže, da so si predstavniki izraelske vlade in Hamasa pripravljeni podati roko. Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) je v torek popoldne sporočila, da je s Hamasom dosegla dogovor o 24-urnem humanitarnem premirju, kar so ti pozneje zanikali. V prekinitev ognja da bodo privolili šele, ko bo nanj pripravljen tudi Izrael. Ponujeno roko je zavrnila tudi izraelska vlada, ki ponudbe menda ne bo jemala resno, dokler je ne sliši neposredno od Hamasa.
Izrael je danes sicer odobril štiriurno humanitarno prekinitev ognja na območju Gaze z začetkom ob 14. uri po srednjeevropskem času, je po poročanju STA v Tel Avivu sporočila tiskovna predstavnica izraelske vojske. Obenem je opozorila, naj se ljudje v tem času ne vračajo na območja, ki so jih pred tem evakuirali.
PLO se je za premirje zavzel le nekaj ur pred napovedanim odhodom predstavnikov Hamasa, Fataha in drugih palestinskih gibanj v Kairo, kjer naj bi razpravljali o začasni prekinitvi ognja. A Hamas udeležbe še ni potrdil. O miru sta v torek ponoči po telefonu govorila tudi ameriški državni sekretar John Kerry in izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je dan prej napovedal »dolgotrajno kampanjo«. Nameravajo jo nadaljevati, vse dokler ne uničijo vseh predorov, skozi katere, po trditvah Izraela, pripadniki Hamasa iz Gaze izvajajo napade na Izraelce.
Vse močnejša Islamska država
Medtem ko se je pozornost mednarodne skupnosti preusmerila v Gazo, pa se v Siriji nadaljuje triletna morija. Vse večjo vojaško in finančno moč ima skrajna sunitska milica Islamska država (IS), nekdaj poznana kot Islamska država Iraka in Levanta. Po nekaterih navedbah je njeno premoženje težko dve milijardi dolarjev, redno pa ga plemenitijo z dobičkom od nafte in plina. Pod njihovim nadzorom je − navaja Sirski observatorij za človekove pravice − že 35 odstotkov sirskega ozemlja, kjer se nahaja večina naftnih polj.
Skrajno sunitsko gibanje se je v sirsko državljansko vojno, ki je zahtevala že 170.000 življenj, svoj dom pa je samo lani zapustilo devet milijonov ljudi, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP vključilo spomladi 2013. V nekaj mesecih so prevzeli nadzor v provincah Raka in Deir Ezor, junija so po bliskoviti zasedbi drugega največjega iraškega mesta Mosul razglasili kalifat in zabrisali meje med državama. Iz mesta je zaradi ultimata skrajnežev verskim manjšinam, naj se spreobrnejo ali odidejo, v zadnjih tednih pobegnilo več tisoč ljudi. Francija je v ponedeljek sporočila, da je pripravljena ponuditi zatočišče kristjanom. »Ultimat tem manjšinam v Mosulu je še ena grožnja, ki jo v Iraku, Siriji in drugje predstavljajo skrajneži,« sta v skupni izjavi zapisala francoski zunanji minister Laurent Fabius in notranji minister Bernard Cazeneuve.
