Tiskane izdaje
Koalicija izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja Likud-Beitenu je na torkovih volitvah izgubila četrtino sedežev v knesetu. Zdaj jih bo imela 31. To bi ob »politični aritmetiki« moralo zadoščati, da Netanjahu - če mu uspe prepričati eno od levih strank - brez večjih težav še za štiri leta podaljša vodenje vlade.
Izraelski predsednik Šimon Peres bo Netanjahuju naslednjo sredo, ko bodo znani tudi končni uradni rezultati volitev, podelil mandat za sestavo vlade. Koalicijski pogovori so se že začeli. Netanjahu, ki je strankarskim kolegom med zmagovalnim govorom dejal, da se bo potrudil sestaviti »čim širšo koalicijo«, je k sodelovanju povabil tudi sekularno stranko Ješ Atid (Prihodnost obstaja), največje presenečenje volitev, ki bo imela v novi sestavi 120-članskega parlamenta 19 poslancev. Skrajna religiozna stranka Habajit Hajehudi (Judovski dom), ki se zavzema za »rešitev ene države«, v kateri bi bili Palestinci v najboljšem primeru izraelska cenena delovna sila, bo imela v parlamentu enajst sedežev. Njen voditelj Naftali Benet je bil morda najbolj razočaran od vseh strankarskih prvakov, saj so raziskave javnega mnenja njegovi stranki napovedovale bistevno boljši rezultat. Enajst poslancev bo imela tudi stranka ultraortodoksnih Judov Šas. Še eni verski stranki, Združeni judaizem Tore, so izraelski volivci namenili sedem sedežev. Desnica ima na voljo točno 60 poslanskih glasov. Enega premalo za sestavo povsem desne vlade. A katera stranka s prebujene levice se bo pridružila Bibiju?
Laburisti bodo imeli poslej 15 poslancev. Njihova voditeljica Shelly Jačimovič je kljub temu izjavila, da bo poskusila sestaviti levosredinsko koalicijo. »Ne smemo zamuditi priložnosti, da izraelske državljane osvobodimo zlorab Netanjahujeve vlade. Ker usoda Izraela niha med dvema poloma, moramo reagirati hitro, diskretno in resno,« je dejala in s tem vrgla rokavico sicer razpršenemu in ideološko nekompatibilnemu levemu bloku. Kadima, nekoč vladajoča stranka, si je »priborila« le dva poslanska sedeža. Cipi Livni, nekdanja predsednica Kadime in zunanja ministrica v času velike vojaške operacije na območju Gaze, je s svojo novo stranko Hatnua starim tovarišem ukradla kar nekaj glasov in bo odslej vodila poslanski klub s šestimi člani. Toliko jih bo štelo tudi poslansko moštvo levičarskega Mereca. Preostalih dvanajst poslanskih sedežev pripada izraelskim Arabcem, ki pa načeloma ne smejo imeti odločilne vloge v spopadu dveh tradicionalnih političnih blokov.
Ustanovitelj Ješ Atida Jair Lapid, sicer dolgoletni televizijski voditelj, je med pogoji za sodelovanje v novi vladni koaliciji poleg obnovitve mirovnega procesa s Palestinci zahteval tudi spremembo zakona, ki ultraortodoksnim Judom omogoča, da ne služijo vojske. Skrajne judovske stranke, ki so naklonjene Netanjahuju in so tesno sodelovale z njegovo dosedanjo vlado, tega ne bodo sprejele. Netajahu je tako politično kot ideološko preveč odvisen od njihove naklonjenosti, da bi pristal na zahteve novih obrazov na sicer precej zatohlem izraelskem političnem prozorišču. Lapidov uspeh - stranko je ustanovil šele pred letom dni - je jasno pokazal, da je Izrael, ki ga zaradi hitrega in sistematiziranega družbenega razslojevanja pretresajo socialni protesti, lačen novih idej, ki govorijo o prihodnosti in se ne zatekajo k talibskemu razumevanju sveta. Lapid, ki se je že odzval na Netanjahujevo vabilo in dejal, da »Izrael potrebuje resnično spremembo«, se zavzema za ustanovitev palestinske države in umik iz številnih judovskih naselbin na Zahodnem bregu ter nasprotuje delitvi Jeruzalema.
Bibijevih pet načel
Netanjahu je po tem, ko je že bilo jasno, da se mu bo vendarle uspelo obdržati v sedlu judovske države, dejal, da bo novo vlado vodil po pravilu petih načel: »Prvo načelo je varnost. Spopadli se bomo z vsemi grožnjami, s katerimi se sooča Izrael.
Najpomembneje je Iranu preprečiti razvoj jedrskega orožja. Drugo načelo je fiskalna odgovornost. Tretje je politična odgovornost. Trudili se bomo vzpostaviti resničen mir. Četrto načelo je zagotovitev enakovredne delitve bremen v družbi, peto pa znižanje cen življenja in nepremičnin.«
