Tiskane izdaje
Na severu Jemna je bilo v spopadih med vojsko, plemenskimi skupnostmi in šiitskimi uporniki ubitih več deset ljudi.
Do spopadov je prišlo zaradi nestrinjanja z nedavno odločitvijo o oblikovanju države s šestimi pokrajinami, saj ta po mnenju upornikov Jemen deli na bogate in revne dele, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Spopadi so na severu države po 11-dnevnem premirju znova izbruhnili minuli mesec in se še okrepili v soboto, in sicer tako v zahodnih soseskah mesta Amran, kot tudi na vzhodnem in južnem obrobju mesta. Ob tem so jemenska vojaška letala bombardirala uporniške baze v okolici mesta, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali različni viri.
V napadu v zahodnih soseskah Amrana je bilo ubiti vsaj 40 ljudi, so sporočile zdravstvene oblasti. V drugih soseskah pa je bilo po podatkih vojske in plemen ubitih še več deset ljudi.
»Naša bolnišnica je sprejela 20 trupel, vključno z vojaki, plemenskimi borci in uporniki. 60 jih je bilo ranjenih, nekateri imajo resne poškodbe,« je dejal neimenovani vir v glavni bolnišnici v Amranu ter dodal: »Število žrtev presega naše zmožnosti.«
Dokončna odločitev o oblikovanju države Jemen s šestimi pokrajinami je bila sprejeta februarja na srečanju odbora, v katerem so sedeli predstavniki glavnih jemenskih strank, vodil pa ga je predsednik države Abdrabuh Mansur Hadi. Jemenske stranke so se razdelile na dve skupini - ena je zagovarjala šest, druga pa dve pokrajini. V Sani je sicer vladal strah, da bi delitev zgolj na severni in južni del pomenila začetek delitve države oziroma odcepitve juga.
Južni del Jemna je namreč tvoril samostojno državo od konca britanske kolonialne vladavine leta 1967 do združitve s severom leta 1990. Štiri leta kasneje je poskus ponovne odcepitve vodil v kratko, a krvavo državljansko vojno, v kateri so sile severa zavzele jug.
Razdelitev na šest pokrajin sicer predvideva štiri regije na severu in dve na jugu. Z decentralizacijo naj bi zadostili željam juga po večji avtonomiji.
