Tiskane izdaje
Kijev − Poteza proruskih aktivistov, ki so na vzhodu Ukrajine že pred dnevi zasedli več poslopij regionalnih oblasti, je v Kijevu povzročila nemalo skrbi. Močno namreč spominja na dogajanje na Krimu, ki se je prejšnji mesec odločil za priključitev k Ruski federaciji. Razmere so danes dosegle vrelišče − večdnevno zaostrovanje je zahtevalo krvni davek.
Dan po tem, ko so zamaskirani in oboroženi neznanci v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine zavzeli več policijskih poslopij (v Kijevu trdijo, da so akcijo izvedle ruske posebne enote), je ukrajinski notranji minister Arsen Avakov odobril protiteroristično operacijo. Specialne sile so poskušale v mestu Slavjansk prevzeti nadzor, a so pri tem naletele na ogorčen odpor proruskih separatistov. V obračunu sta po besedah Avakova umrla pripadnik ukrajinskih varnostnih sil in eden od separatistov, po nekaterih navedbah pa je bil ubit tudi civilist. Več ljudi je ranjenih.
Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je Rusijo obtožil, da je na separatističnem vzhodu države sprožila vojno proti Kijevu. »V vojni, ki jo proti Ukrajini vodi Rusija, je bila prelita kri,« je spomnil na smrtni žrtvi spopadov. Dodal je, da Rusiji ne bodo dovolili, da na vzhodu Ukrajine ponovi krimski scenarij, četudi se »agresor ne bo ustavil in bo še naprej spodbujal nemire«. Rusko zunanje ministrstvo Kijevu ni ostalo dolžno: nemudoma se je odzvalo z obtožbo, da so ukrajinski voditelji v vojni z lastnim ljudstvom.
Prebivalci Slavjanska so v strahu pred izbruhom vojne panično začeli nakupovati zaloge, zaradi zaostrovanja razmer na vzhodu Ukrajine pa so zaskrbljeni tudi v mednarodni skupnosti. Iz ameriškega State Departmenta so sporočili, da je zunanji minister John Kerry ruskega kolega Sergeja Lavrova med telefonskim pogovorom pozval, naj Rusija poskrbi za zmanjšanje napetosti na vzhodu Ukrajine in svoje vojaške sile umakne z njenih meja, sicer bo Moskva tarča novih sankcij. Njegov poziv je ponovila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Še ostrejši je bil v obtoževanju Kremlja švedski zunanji minister Carl Bildt, ki se te dni mudi v Ukrajini. Kot je dejal, do teh »usklajenih oboroženih dejanj, katerih cilj je prevzeti nadzor nad ključnimi deli vzhodne Ukrajine, ne bi prišlo brez Rusije«.
Moskva na drugi strani zanika vpletenost v dogajanje na vzhodu Ukrajine in opozarja, da tovrstno protirusko razpoloženje ogroža evropsko stabilnost. Toda stabilnost ni edina, ki je pod vprašajem − Rusija je namreč Ukrajino že posvarila, da bi morebitna uporaba sile proti proruskim aktivistom na vzhodu države lahko ogrozila za četrtek predvideno srečanje o reševanju ukrajinske krize, na katerem naj bi se v Ženevi pod pokroviteljstvom ZDA in Evropske unije sestali predstavniki Kijeva in Moskve.
