V Nemčiji še ena afera z ameriškim vohunjenjem

Berlin – »Zdaj pa je dovolj!« meni tudi nemški predsednik Joachim Gauck. V nemški obveščevalni službi BND so odkrili domnevnega ameriškega vohuna, ki naj bi poročal celo o parlamentarni preiskavi delovanja ameriške obveščevalne službe NSA v Nemčiji.

Že lansko odkritje ameriškega prisluškovanja telefonu kanclerke Angele Merkel in neštetih drugih Nemcev je zadalo globoke rane tradicionalnim zavezniškim odnosom med Nemčijo in ZDA, a če je bilo tedaj afero še mogoče pripisati podcenjevanju revolucionarne transparentnosti sodobnih tehnologij, morda pa tudi interesom ruskega zatočišča žvižgača Edwarda Snowdna, bi odkritje klasičnega vohuna v nemški obveščevalni službi, ki tudi brez tega tesno sodeluje z ameriško, resnično preseglo vse meje. Od več kot dvesto dokumentov, ki naj bi jih 31-letnik na Dunaju predal ameriškim obveščevalcem, naj bi trije izvirali iz parlamentarne preiskave o delovanju ameriške vojaške obveščevalne službe NSA v Nemčiji. Za te usluge naj bi prejel 25 tisoč evrov.

Če se bodo obtožbe izkazale za resnične, potem je to tudi po prepričanju nemškega predsednika Joachima Gaucka igranje s prijateljstvom in s tesnim zavezništvom. Najnovejšo nemško obveščevalno afero sicer še preiskujejo in slišati je domneve, da domnevni vohun ne govori vse resnice, vse bolj dvomijo celo v najhujšo obtožbo posredovanja parlamentarnih dokumentov. Menda ni bil niti dvojni agent, saj je v BND delal le v spremljevalnih službah, če pa je bil, je bil zaradi domnevnega iskanja stikov tudi z ruskimi obveščevalci. »Jasno je, da je stvar resna,« je vseeno povedal tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert. Ni potrdil, da se je kanclerka Angela Merkel med četrtkovem telefonskim pogovorom z ameriškim predsednikom Barackom Obamo pogovarjala tudi o najnovejšem vohunskem škandalu med tesnima zaveznicama, a tega tudi ni zanikal, ameriški veleposlanik v Nemčiji John B. Emerson pa je moral na zagovor v zunanje ministrstvo.

Pojasnilo o luknjah v BND

V številnih nemških političnih strankah so ogorčeni. Če se bo sum izkazal za upravičenega, je to napad na parlamentarno svobodo, verjame socialdemokratski prvak Thomas Oppermann, pojasnilo vlade o luknjah v BND zahteva tudi krščanskodemokratski predsedujoči parlamentarne komisije za preiskavo vohunjenja NSA Clemens Binninger. O morebitnem še enem velikem zlomu zaupanja v transatlantskem zavezništvu govorijo tudi pri bavarski CSU. »Izmenjava informacij med prijateljskima obveščevalnima službama je običajna, izvršuje pa se na kooperativni in ne kriminalni način,« meni bavarski parlamentarec Hans-Peter Uhl, opozicijske stranke pa v novi aferi vidijo enega največjih vohunskih škandalov Nemčije. »To dokazuje, da se NSA v Nemčiji ne ustavi pred ničemer,« kritizira voditelj stranke Levica Gregor Gysi. »BND je slepa na transatlantsko oko,« dodaja Bernd Riexinger, predsednik stranke, ki izvira iz vzhodnonemške komunistične stranke.

Skrbi jih molk bele hiše

»Zvezna vlada ni vazal ZDA ali katere koli druge države, zato je takšna zloraba zaupanja državna izdaja,« je afero v časopisu Mitteldeusche Zeitung obsodil nekdanji predsednik BND Hans-Georg Wieck. Nemške komentatorje pa skrbi tudi dosedanji molk iz ameriške Bele hiše, pa čeprav po pisanju New York Timesa ameriške obveščevalne službe spoznavajo, da lahko nova afera izniči vse, kar so po poletju 2013 dosegli pri odpravljanju škode po razkritjih Edwarda Snowdna. ZDA so doslej zavračale nemške zahteve po vključitvi med države s sporazumom o izogibanju medsebojnega vohunjenja.

Medtem so v Nemčiji odkrili še primer ameriškega sledenja komunikacijam neimenovanega študenta, nekdanji sodelavec NSA Thomas Drake pa je pred parlamentarno komisijo nemški BND označil za »slepo črevo NSA«, sodelovanje obeh obveščevalnih služb pa naj bi bilo tako tesno, da so morda z njim kršili celo nemško ustavo. Še en nekdanji sodelavec NSA William Binney je govoril o totalnem pristopu, kakršnega je doslej videl le pri diktaturah.