Tiskane izdaje
Voditelji z Zahoda na čelu s predsednikom ZDA Barackom Obamo so prišli v Francijo z zahtevami do Kremlja, oblikovanimi na bruseljskem vrhu G7. Srečanje med Obamo in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ni bilo predvideno, a na konca sta se Bénouvillu, prvič po izbruhu krize, srečala na štiri oči. Petnajstminutni pogovor je imel po navedbah Bele hiše neuraden status. Putin se je, ob navzočnosti nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda, četrt ure pogovarjal z izvoljenim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom.
Rusko priznanje Porošenka, ki bo uradno zaprisegel jutri, in sodelovanje z njim, je ena od zahtev, ki jih je Zahod naslovil na Putina. Po navedbah Kremlja sta se Putin in Porošenko zavzela za čimprejšnji konec prelivanja krvi. Obe strani - ukrajinske oborožene sile in, kot pravijo v Moskvi, podporniki ukrajinske federalizacije - da bi morali ustaviti nasilje. Pogovor je bil na Zahodu ocenjen kot krhek napredek. Predvidoma naj bi se v prihodnjih dneh začeli pogovori med Kijevom in Moskvo o poti do premirja.
Po navedbah Kremlja ni nobene druge poti do rešitve krize kot mirna politična sredstva. V prihodnjih dneh in tednih v Washingtonu in ključnih glavnih mestih EU od Putina pričakujejo predvsem konkretna dejanja, s katerim naj bi pripomogel k umirjanju napetosti v vzhodni Ukrajini. Kot znamenja popuščanja bi veljala odločitev Kremlja, da v Kijev na Porošenkovo prisego pošlje svojega veleposlanika. To bi najbrž veljalo za posredno priznanje ukrajinskega predsednika. Putin je sicer že pred volitvami napovedoval, da bodo njihov razplet spoštovali.
Že v četrtek zvečer po vrhu G7 sta se s Putinom v Parizu ločeno sestala Hollande in britanski premier David Cameron. V Normandiji se je danes z njim eno uro pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je imel ves čas krize redne telefonske stike s Putinom. Na posnetkih sestanka je bil razviden hlad v odnosu med njima. Merklova je po navedbah njenega kabineta izrazila prepričanje, »da bi po mednarodno priznanih predsedniških volitvah moral biti izkoriščen čas za stabilizacijo razmer, predvsem na vzhodu Ukrajine«.
Zahod, ki že rožlja s strožjimi, tudi gospodarskimi sankcijami, pričakuje izpolnitev zahtev v prihodnjem mesecu dni. Od Moskve pričakujejo ne samo priznanje Porošenka, marveč tudi konstruktivno vlogo v reševanju energetskega spora s Kijevom, popolni umik vojakov z meje z Ukrajino in boljši nadzor meje, da čez njo ne bi več prihajalo orožje in aktivisti. Zahod je sicer prepričan, da Rusija v ozadju destabilizira Ukrajino in da vpliva na ravnanje separatistov v Donecku, Lugansku in drugih mestih na vzhodu države.
Čeprav voditelji G7 radi govorijo o enotni fronti, so v njihovem tonu opazne razlike. Obama bi, denimo, brez večjih težav kaznoval Rusijo z gospodarskimi sankcijami, saj bi bil učenk spirale sankcij in protisankcij na ameriško gospodarstvo skorajda neznaten. Zaradi večje povezanosti z Rusijo so v velikih evropskih državah glede tega veliko bolj pazljivi in dvoumni. Tako, denimo, sploh nočejo jasno povedati, kakšne konkretne okoliščine bi bile sprožilec za uvedbo gospodarskih ukrepov. Splošni pogoj za njihovo uvedbo je - nadaljnja ruska destabilizacija Ukrajine.
Tudi sama obletnica zavezniškega izkrcanja v Normandiji je bila obravnavana v kontekst razmer na vzhodu stare celine. »Mir in svobodo lahko hitro postaneta negotova. To nam je pokazal konflikt v Ukrajini. Velika skrb je videti, da nastajajo novi grobovi in črte ločnice,« je v časniku Ouest France zapisala Merklova. Diplomatska prizadevanja na visoki ravni se bodo nadaljevala že prihodnji teden, ko se bodo v v Sankt Peterburgu o ukrajinski krizi pogovarjali zunanji ministri Rusije, Nemčije in Poljske.
